Nevroglobin je pripadnik družine globinov pri vretenčarjih, udeležen pri homeostazi kisika v celicah. Je znotrajcelični hemoprotein, prisoten v osrednjem in obkrajnem živčevju, možgansko-hrbtenjačni tekočini, mrežnici (retini) in endokrinih tkivih.

Trirazsežnostna struktura nevroglobina s hemom v sredini

Sestavljen je iz ene polipeptidne verige, ki reverzibilno veže kisik z večjo afiniteto kot hemoglobin. Na ta način poveča zalogo kisika v možganih in ščiti pred poškodbami zaradi hipoksije in ishemije. V evolucijskem smislu je soroden globinom v živčevju nevretenčarjev.

Nevroglobin je leta 2000 odkril Thorsten Burmester s sodelavci,[1] trirazsežnostna struktura pa je bila določena leta 2003.[2] Nekateri znanstveniki trdijo, da nevroglobin prepušča dušikov oksid (NO) v celico, ki omogoča preživetje živčne celice (nevrona) in obnovo v primeru primankljaja kisika.[3]

Opombe in reference uredi

  1. Burmester, T.; in sod. (2000). »A vertebrate globin expressed in the brain«. Nature. 407: 520–523.
  2. Pesce A.; Dewilde S.; Nardini M.; Moens L.; Ascenzi P.; Hankeln T.; Burmester T.; Bolognes M. (2003). »Human Brain Neuroglobin Structure Reveals a Distinct Mode of Controlling Oxygen Affinity«. Structure. 11 (9): 1087–1095. doi:10.1016/S0969-2126(03)00166-7.
  3. »It's in your head: The brain's own globin defends you from shock and stroke". Pridobljeno 14.09.2009.

Glej tudi uredi