Nevtrofilec

najštevilčnejša bela krvna celica, vrsta granulocita
(Preusmerjeno s strani Nevrofilec)

Nevtrofilec ali nevtrofilni granulocit je granulocit, sposoben fagocitoze, z zrnci v citoplazmi, ki se barvajo s kislimi in bazičnimi barvili ter vsebujejo razne encime, med drugimi lizocim, kisle hidrolaze in alkalno fosfatazo.[1]

Nevtrofilec
Nevtrofilec, obarvan po Wrightu; velikost nevtrofilca v premeru je okoli 12 µm in diameter.
Identifikatorji
MeSHD009504
THH2.00.04.1.02012
FMA62860
Anatomska terminologija
Krvni razmaz s prikazanim nevtrofilcem; vidno je tridelno jedro.

Nadalje jih delimo v dve skupini: segmentirane nevtrofilce in paličaste nevtrofilce. Nevtrofilci predstavljajo največji delež belih krvničk v krvnem obtoku sesalcev in predstavljajo bistven del priroje imunosti. Skupaj z bazofilci in eozinofilci predstavljajo polimorfonuklearne bele krvne celice.[2][3][4]

Poimenovanje uredi

Ime so nevtrofilci dobili po tem, da se pri barvanju s hematoksilinom in eozinom obarvajo nevtralno rožnato, medtem ko se eozinofilci obarvajo svetlordeče, bazofilci pa temnomodro.

Vloga uredi

Nevtrofilci se normalno nahajajo v krvnem obtoku. V začetni stopnji akutne vnetne reakcije, ki jo povzročijo na primer bakterijska okužba, okoljski dejavniki[5] ali nekatere vrste rakavih obolenj,[6][7] so nevtrofilci med prvimi vnetnimi celicami, ki potujejo v vnetišče. Potem, ko se aktivirajo signalne molekule, kot so interlevkin-8, C5a in levkotrien B4, nevtrofilci s pomočjo kemotakse migrirajo po krvnem obtoku in nato skozi intersticijsko tkivo. So celice, ki prevladujejo v gnoju in doprinesejo k njegovem belkasto rumenkastem obarvanju.

Na prizadeto območje dospejo v nekaj minutah po poškodbi in so bistveni za akutno vnetno reakcijo.[8]

Viri uredi

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=nevtrofilec[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar.
  2. Witko-Sarsat, V.; Rieu, P.; Descamps-Latscha, B.; Lesavre, P.; Halbwachs-Mecarelli, L. (2000). »Neutrophils: molecules, functions and pathophysiological aspects«. Lab Invest. 80 (5): 617–653. doi:10.1038/labinvest.3780067. PMID 10830774.
  3. Klebanoff, Seymour J.; Clark, Robert A. (1978). The Neutrophil: Function and Clinical Disorders. Elsevier/North-Holland Amsterdam. ISBN 0444800204.
  4. Nathan, Carl (2006). »Neutrophils and immunity: challenges and opportunities«. Nature Reviews Immunology. 6: 173–182. doi:10.1038/nri1785. ISSN 1474-1733. PMID 16498448.
  5. Jacobs, Lotte; Nawrot, Tim S; de Geus, Bas; Meeusen, Romain; Degraeuwe, Bart; Bernard, Alfred; Sughis, Muhammad; Nemery, Benoit; Panis, Luc Int (25. oktober 2010). »Subclinical responses in healthy cyclists briefly exposed to traffic-related air pollution: an intervention study«. Environmental Health. 9 (1). doi:10.1186/1476-069x-9-64.
  6. Waugh, David J.J.; Wilson, Catherine (1. november 2008). »The Interleukin-8 Pathway in Cancer«. Clinical Cancer Research. 14 (21): 6735–6741. doi:10.1158/1078-0432.ccr-07-4843.
  7. De Larco, Joseph E.; Wuertz, Beverly R. K.; Furcht, Leo T. (1. avgust 2004). »The Potential Role of Neutrophils in Promoting the Metastatic Phenotype of Tumors Releasing Interleukin-8«. Clinical Cancer Research. 10 (15): 4895–4900. doi:10.1158/1078-0432.ccr-03-0760.
  8. Cohen, Stephen; Burns, Richard C. (2002). Pathways of the Pulp (8. izd.). St. Louis: Mosby, Inc. str. 465.