Nenška jezika
Nenška jezika sta jezikovna družina dveh jezikov, ki jih govorijo Nenci na severu Rusije. Jezika te družine, gozdna nenščina in tundrska nenščina, sta pogosto obravnavana kot dve narečji istega jezika, vendar je med njima veliko razlik, medsebojna razumljivost pa je nizka. Tundrsko nenščino govori med 30.000 in 40.000 ljudi[5][6] na območju med polotokom Kanin in reko Jenisej;[7] gozdno nenščino pa govori med 1000 in 1500 ljudi na območju rek Agan, Pur, Ljamin in Nadim južno od govornega območja tundrske nenščine.[5][6]
| Nenški jeziki | |
|---|---|
| ненэцяʼ вада nenécja' vada | |
| Materni jezik | Rusija |
| Področje | Nenško avtonomno okrožje, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje, Krasnojarski kraj, Komi, Murmanska oblast |
| Etničnost | 49.787 (popis 2020)[1] |
Št. maternih govorcev | [2] |
uralski
| |
| Narečja | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | yrk |
| Glottolog | nene1251 |
 | |
Nenška jezika uvrščamo v uralsko jezikovno družino, zaradi česar so poleg drugih manjšinskih jezikov Rusije v daljnem sorodstvu z nekaterimi evropskimi jeziki, npr. finščino, estonščino in madžarščino. Na oba nenška jezika je močno vplivala ruščina. V manjši meri sta na tundrsko nenščino vplivali tudi komijščina in severna hantijščina. Na gozdno nenščino je vplivala tudi vzhodna hantijščina. Tundrska nenščina je dobro opisan jezik, saj ima status manjšinskega in avtohtonega jezika. Književnost sega v trideseta leta 20. stoletja. Gozdna nenščina je bila prvič zapisana v devetdesetih letih 20. stoletja in je malo dokumentirana.[6]
Skupne značilnosti nenških jezikov uredi
Tundrska nenščina ima 16 glagolskih naklonov, večino se jih uporablja za izražanje gotovosti ali moči posameznega ukaza.[8] Splošna značilnost nenških jezikov je sistemska palatalizacija skoraj vseh soglasnikov, ki izvira iz kontrastov med različnimi samoglasniki protosamojedščine.[9]
- Cä, *Ca → *Cʲa, *Ca
- Ce, *Cë → *Cʲe, *Ce
- Ci, *Cï → *Cʲi, *Ci
- Cö, *Co → *Cʲo, *Co
- Cü, *Cu → *Cʲu, *Cu
Velarna soglasnika *k in *ŋ sta se ob palatalizaciji dodatno premaknila v *sʲ in *nʲ. Do podobnih sprememb je prišlo tudi v drugih samojedskih jezikih, npr. eneščini, nganasanščini in izumrli juratščini.
Razlike med tundrsko in gozdno nenščino uredi
Tundrska nenščina je v splošnem ostala bližje protonenščini kot gozdna nenščina, na katere fonologijo so vplivala vzhodnohantska narečja. Spremembe v smeri sodobnih jezikov vključujejo:[10][9]
- Tundrska nenščina
- /wʲ/ → /j/: delabializacija /wʲ/ → /j/
- Lenalizacija začetnega /k/ → /x/
- Poenostavitev /ʔk/ → /k/
- Gozdna nenščina
- Začetni /k/ → /x/
- Medialna denazalizacija /nʲ/ → /j/
- Sprememba rotičnih v lateralne pripornike: /r/, /rʲ/ → /ɬ/, /ɬʲ/
- Krajšanje dvojnih nosnikov
- Drobljenje dvojnega /lː/ → /nɬ/
- Fonemizacija palataliziranih mehkonebnikov /kʲ/, /xʲ/, /ŋʲ/ zaradi samoglasniških sprememb
- Dvigovanje nezvočnih samoglasnikov pred zlogom s prvotno nezvočnim samoglasnikom
- Izguba samoglasniških razlik v nenaglašenih zlogih
- Uvedba kratkih/dolgih kontrastov za /a/ in /æ/
Sklici uredi
- ↑ »Росстат — Всероссийская перепись населения 2020«. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
- ↑ »Итоги Всероссийской переписи населения 2020 года. Таблица 6. Население по родному языку« [Results of the All-Russian population census 2020. Table 6. population according to native language.]. rosstat.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2023.
- ↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8. junij 2022). »Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic«. PLOS ONE (v angleščini). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648. PMC 9176854. PMID 35675367.
- ↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188
- ↑ 5,0 5,1 »Nenets«. ethnologue.com. Pridobljeno 20. aprila 2018.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Salminen, Tapani, Ackerman, Farrell (2006). »Nenets«. V Brown, Keith (ur.). Encyclopedia of Languages & Linguistics. Zv. 8 (2 izd.). Oxford, England: Elsevier. str. 577–579.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ Staroverov, Peter (2006). Vowel deletion and stress in Tundra Nenets. Moscow, Russia. str. 1.
- ↑ »Tundra Nenets grammatical sketch«. www.helsinki.fi. Pridobljeno 20. aprila 2018.
- ↑ 9,0 9,1 Sammallahti, Pekka (1988), »Historical phonology of the Uralic languages, with special reference to Samoyed, Ugric, and Permic«, The Uralic Languages: Description, History and Foreign Influences, Leiden: Brill, str. 478–554
- ↑ Salminen, Tapani (2007), »Notes on Forest Nenets phonology« (PDF), Mémoires de la Société Finno-Ougrienne, Helsinki, Finland: Suomalais-Ugrilainen Seura (253)