Navadna sretena

Navadna sretena
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
Deblo:	Magnoliophyta (kritosemenke);
Razred:	Magnoliopsida (dvokaličnice);
Red:	Rosales (šipkovci);
Družina:	Rosaceae (rožnice);
Rod:	Geum (sretena);
Vrsta:	G. urbanum;
Znanstveno ime
	Geum urbanum; L.

Navadna sretena (znanstveno ime Geum urbanum) je trajnica iz družine rožnic.

Opis uredi

Rastlina zraste med 20 in 60 cm, steblo je tanko in poraščeno s tankimi dlačicami. Proti vrhu se steblo cepi na tanjše vejice. Cvetovi so rumeni, v premeru pa dosežejo med 7 mm in 1 cm. Cvet sestavlja pet venčnih listov, rastlina pa cveti med majem in septembrom. Plod je orešek, obdan z bodičasto lupino, ki doseže premer med 17 in 20 mm. Pri tleh ima rastlina venec listov z dolgimi peclji, ki se delijo na pet do sedem krp. Stebelni listi so manjši in imajo kratke peclje. Razdeljeni so na tri krpe in so na gosto poraščeni z dlačicami. Njihov rob je nazobčan.

Rastlina ima od 3 do 7 cm dolgo ter 1 do 2 cm debelo koreniko, ki vsebuje čreslovine, grenčine in eterično olje.

Popki in cvet
Cvet
Nezrel plod

Razširjenost in uporabnost uredi

Navadna sretena raste na pusti podlagi. Najpogosteje jo najdemo ob gozdnih robovih, ob živih mejah in ob zapuščenih stavbah.

V tradicionalni medicini so prevretek iz zdrobljene korenine uporabljali za pomirjanje želodca in za ustavljanje driske. Za uporabo v zdravilne namene se koreniko nabira marca in aprila ter septembra in oktobra.

Viri in reference uredi

Bohinc, P. (1983). Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ta botanični članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.