Wikipedija

Narodni park Altyn-Emel

Narodni park Altyn-Emel (kazaško Алтынемел саябағы, Altynemel saiabağy ; rusko Алтын-Эмель национальный парк, Altyn-Emel' Natsional'nyy Park) je narodni park v Kazahstanu. Nastal je leta 1996.[2] Park pokriva približno 4600 km² med reko Ili in gorovjem Ak-Tau, blizu jezera Kapčagai, sestavljen pa je večinoma iz puščave in skalnatega terena.[3]

Narodni park Altyn-Emel
IUCN kategorija II (narodni park)
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Altyn-Emel
Zemljevid prikazuje lokacijo Narodni park Altyn-Emel
Lokacijaregija Almati, Kazahstan
Koordinati44°20′0″N 78°26′0″E / 44.33333°N 78.43333°E / 44.33333; 78.43333Koordinati: 44°20′0″N 78°26′0″E / 44.33333°N 78.43333°E / 44.33333; 78.43333
Površina4600 km²
Ustanovitev10. april 1996
Uradno ime: Cold Winter Deserts of Turan
TipNaravno
Kriterijiix, x
Razglasitev2023 (45. zasedanje)
ID #1693[1]

Lastnosti uredi

 
Altyn-Emel - Ak-Tau
 
Stepa v NP Altyn-Emel
 
Pojoče sipine v NP Altyn-Emel
 
Kamnite stele Ošaktas

Narodni park Altyn-Emel je v dolini reke Ili. Obsega različne pokrajine, vključno s peščeno puščavo, gorami in rastlinstvom. Park je bil ustanovljen 10. aprila 1996 z namenom ohranitve kompleksa naravnega parka ter arheoloških in zgodovinskih spomenikov. To je največji rezervat v Kazahstanu.

Sestavljen je iz dveh glavnih delov: planote, ki meji na desni breg reke Ili in gore, ter pogorja Džungarski Alatau in makropobočja verige Altyn-Emel. Na planoti so tudi majhne otoške gorske verige. Na ozemlju parka so ugotovljene karbonske usedline (stare 300 milijonov let), ki jih predstavljajo predvsem vulkaniti, permske in karbonske usedline, najstarejše usedline pa so silurske. Gore v parku so večinoma sestavljene iz paleozojskih kamnin, starih od 200 do 400 milijonov let.

Grobne gomile Bessatir, ki je znotraj parka, je zgodovinski spomenik Sakov. Grobne gomile segajo v železno dobo (7.-6. st. pr. n. št.), zgradili pa so jih nomadi srednjeazijskih step. Predmeti, najdeni v grobnih gomilah, vključujejo pozlačene okrasje, zlate okraske in posodo, orožje in oklepe.

Druga pomembna značilnost območja so gore Aktau, imenovane tudi 'lunarne gore' zaradi svojih posebnih barv.[4][5]

Maja 2021 je kazahstansko ministrstvo za ekologijo, geologijo in naravne vire objavilo, da se bo turizem v regiji narodnega parka Altyn-Emel razvijal s poudarkom na zgodovinski dediščini in ekoturizmu.[6]

Leta 2021 je Kazahstansko društvo National Geographic objavilo, da bodo na območju Altyn-Emel v bližnji prihodnosti postavljeni eko-stranišča, paviljoni, senčne strehe, pitniki in dodatne opazovalne ploščadi.[7]

Pojoče sipine uredi

Pojoče sipine so 300 kilometrov od Almatija. Območje se imenuje pojoče sipine zaradi ropotajočega zvoka, ki ga oddaja pesek. Sipina Singing barhan je dolga 1,5 km in visoka 120 m. Barhan ima obliko polmeseca. Ko piha veter z zahoda in raznaša pesek, se lahko sliši, kot da igrajo orgle. Vzrok tega pojava je še vedno skrivnost, vendar znanstveniki teoretizirajo, da se v vročem suhem vremenu pesek zaradi trenja naelektri in ustvari določeno zvočno vibracijo.[8]

Podnebje in ekoregija uredi

Podnebje Altyn-Emel je vlažno celinsko podnebje, toplo poletje (Köppnova podnebna klasifikacija Dfb). Za to podnebje so značilne velike sezonske temperaturne razlike in toplo poletje (vsaj štirje meseci s povprečno temperaturo nad 10 °C, vendar noben mesec s povprečno temperaturo nad 22 °C.[9][10] Park je v sušni stepski ekoregiji vznožja Tjanšan.[11]

Rastlinstvo in živalstvo uredi

Park je namenjen ohranjanju redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Rastlinstvo parka vključuje 1800 rastlinskih vrst, vključno s 69 redkimi vrstami. Tudi 56 živalskih vrst v parku velja za redke, tudi argali, mongolski divji osel (Equus hemionus hemionus - dziggetai) in golšava gazela (Gazella subgutturosa). Če ne štejemo žuželk in rib, v Altyn-Emelu živi vsaj 260 različnih živali. Obstajajo ogrožene dvoživke, vključno s sibirsko krastačo, ter redke in ogrožene ptice, vključno črna štorklja in kraljevi orel. Od 78 vrst sesalcev jih je 11 zabeleženih v Rdeči knjigi Kazahstana, vključno kuna belica, evropski dihur, vidra, manul (divja mačka), divji osel, gazel, argal, azijski netopir (Barbastella darjelingensis), bakrijski jelen (Cervus hanglu bactrianus), ris in tjenšanski rjavi medved. V parku živita tudi konja turkmenski kulan (Equus hemionus kulan) in Przewalski.[12] Med rastlinami je treba omeniti starodavni beli in črni Haloxylon, majhne nasade gabra (kavkaški tip) in jablane Malus sieversii.

Oaza Kosbastau uredi

Oaza Kosbastau, sestavljena iz gozdička dreves s toplim izvirom radona, je v ravnini med gorovjem Ulken-Kalkan na zahodu in gorovjem Katitau na vzhodu. V bližini lovskega kordona raste naravni spomenik - 700 let stara vrba. Natančno starost drevesa so ugotovili ob pregledu debla, debelih vej in korenin. Vrbo so odkrili med geološkimi deli leta 1960. Spomenik je na seznamu posebej zavarovanih naravnih območij s statusom naravovarstvene in znanstvene ustanove, pod oskrbo uprave narodnega parka Altyn-Emel.[13][14]

Sklici uredi

  1. ↑ »Cold Winter Deserts of Turan«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 24. septembra 2023.
  2. ↑ State National Natural Park "Altyn-Emel" UNESCO
  3. ↑ Altyn-Emel National Park Bird Life International
  4. ↑ »Разноцветные горы Актау: красочные ландшафты Казахстана«. Travel.ru. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  5. ↑ »Paleokazakhstan - Катутау«. paleokazakhstan.info. Pridobljeno 25. novembra 2015.
  6. ↑ May 2021, Staff Report in Tourism on 16 (16. maj 2021). »Altyn Emel and Charyn Canyon National Parks Will Emphasize National Historic Heritage«. The Astana Times (v angleščini). Pridobljeno 10. decembra 2021.
  7. ↑ September 2021, Saniya Bulatkulova in Tourism on 21 (21. september 2021). »Kazakh National Geography Society Unveils Charyn Canyon and Altyn Emel National Parks Development Plans«. The Astana Times (v angleščini). Pridobljeno 28. septembra 2021.
  8. ↑ Singing Dune Arhivirano 2007-10-11 na Wayback Machine. STeK.kz
  9. ↑ Kottek, M.; J. Grieser; C. Beck; B. Rudolf & F. Rubel (2006). »World Map of Koppen-Geiger Climate Classification Updated« (PDF). Gebrüder Borntraeger. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  10. ↑ »Dataset - Koppen climate classifications«. World Bank. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  11. ↑ »Map of Ecoregions 2017«. Resolve, using WWF data. Pridobljeno 14. septembra 2019.
  12. ↑ »Altyn Emel National Park«. Caravanistan.
  13. ↑ »Официальный сайт Государственного национального природного парка «Алтын-Эмель»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2020. Pridobljeno 28. marca 2024.
  14. ↑ Brummell & Oleynik, 2018: Kazakhstan. Bradt Travel Guides, 3rd edn, p.165

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodni park Altyn-Emel.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Narodni_park_Altyn-Emel&oldid=6206131«