Napoli (pokrajina)

Pokrajina Napoli (v italijanskem izvirniku Provincia di Napoli [provìnča di nàpoli]) je bilaena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Kampanija. Zavzemala je tudi Flegrejsko otočje ter otok Capri. Mejila je na severu s pokrajinama Caserta in Benevento, na vzhodu s pokrajinama Avellino in Salerno, na jugu in na zahodu s Tirenskim morjem.

Pokrajina Napoli Provincia di Napoli
Bivša pokrajina (1806–2014)
Satelitski pogled na pokrajino
Grb
Zemljevid, ki poudarja lokacijo pokrajine Milano v Italiji
40°50′N 14°15′E
Država	Italy
dežela	Kampanija
Glavno mesto	Napoli
Občine	92
Površina
• Skupno	1.171,13 km2
Prebivalstvo  (3. november 2012)
• Skupno	3.052.763
• Gostota	2.600 preb./km2
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	80121-80147 (cap) 80010-80079 (rest)
Omrežna skupina	081
Avtomobilska oznaka	NA
ISTAT	063

Večje občine

Glavno mesto je Neapelj, ostale večje občine so (podatki 31.12.2008):

Občina	Prebivalcev
Neapelj	1.004.500
Giugliano in Campania	113.704
Torre del Greco	88.056
Pozzuoli	83.242
Casoria	80.134
Castellammare di Stabia	65.057
Afragola	63.625
Marano di Napoli	59.097
Ercolano	55.221
Portici	55.183
Acerra	54.270
Casalnuovo di Napoli	50.538
San Giorgio a Cremano	47.281
Torre Annunziata	45.678
Pomigliano d'Arco	39.331

Naravne zanimivosti

Pokrajina je znana po izrazito vulkanskem terenu. Splošno razširjene so slike Neaplja, kjer povsod izstopa značilna oblika Vezuva. Prav tako si vsi turisti obvezno ogledajo izkopanine mest Pompeji in Herkulanej, ki jih je bil Vezuv zasul v prvem stoletju. Toda ta gora ni edini vulkan pokrajine. Samo v neposredni bližini mesta je okoli trideset ugaslih žrel ali plinskih izbruhov (solfatare in fumarole). Področje se imenuje Campi Flegrei, kar bi lahko prevedli z Goreča polja (latinsko campus = polje, flego = gorim) in je od leta 1993 zaščiteno.

Seznam zaščitenih področij v pokrajini:

• Narodni park Vesuvio (Parco nazionale del Vesuvio)
• Krajinski park Partenio (Parco regionale del Partenio)
• Naravni rezervat Isola di Vivara (Riserva naturale statale Isola di Vivara)
• Naravni rezervat Tirone Alto Vesuvio (Riserva naturale Tirone Alto Vesuvio)
• Naravni rezervat Cratere degli Astroni (Riserva naturale Cratere degli Astroni)
• Naravni rezervat Foce Volturno - Costa di Licola (Riserva naturale Foce Volturno - Costa di Licola)
• Podvodni park Baia (Parco sommerso di Baia)
• Podvodni park Gaiola (Parco sommerso di Gaiola)
• Morski rezervat Punta Campanella (Area naturale marina protetta Punta Campanella)

Zgodovinske zanimivosti

V zgodovini Neaplja se omenjajo "sedili" (= sedeži), ki so bili posebna vrsta oblasti med letoma 1200 in 1845. To so bila združenja predstavnikov najuplivnejših meščanskih družin, ki so skrbela za upravo mesta in za sodstvo. V nekaterih listinah, ki so se ohranile, je večkrat poudarjeno, da so sedili odločali izključno "za blagor mesta in njegovega obstanka". Sprva so se delili v "večje" in "manjše", a leta 1420 je kraljica Ivana II. Anjou (ali Angiò [andžò]) slednje ukinila in njihove predstavnike priključila "večjim sedilom". Istočasno je ustanovila "ljudski sedile", kar je zgovoren znak njenih reform: namesto več ali manj bogatih družin, ki so gospodovale ljudstvu, je bilo neapeljsko ljudstvo razdeljeno na "bogate" in "revne" družine. Šele leta 1800 je kralj Ferdinand IV. z zakonom prepovedal vse sedile, a ti so se skušali ohraniti s tem, da so se leta 1806 večji sedili združili z ljudskim sedilom in ustanovili občino v današnjem pomenu besede. Stvar je imela le kratkotrajen uspeh, saj je postal kraljevi zakon dokončno veljaven že leta 1845 in o sedilih ni bilo več govora.

Viri

• Istituto Nazionale di Statistica
• Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986