Naberežnije Čelni
Naberežnije Čelni (rusko Набережные Челны, tatarsko Яр Чаллы, IPA: [ˈjar ɕɑlːɤ̆]) so drugo največje mesto v republiki Tatarstan v Rusiji. So velik industrijski center in ležijo 225 km vzhodno od Kazana ob reki Kami in Nižnekamskem rezervoarju. Leta 2021 je imelo mesto 548.434 prebivalcev.
Naberežnije Čelni Набережные Челны | |||
|---|---|---|---|
| Druge transkripcije | |||
| • tatarščina | Яр Чаллы | ||
 V smeri ure z vrha: Bulevar entuziastov, Poslovni center «2/18», Pogled na mesto z reke Kame, IT park | |||
| |||
Lega: Naberežnije Čelni  | |||
  Naberežnije Čelni Lega: Naberežnije Čelni  Naberežnije Čelni Naberežnije Čelni (Tatarstan) | |||
| Koordinati: 55°41′N 52°19′E / 55.683°N 52.317°E | |||
| Država | Rusija | ||
| Federalni subjekt | Tatarstan | ||
| Ustanovitev | Okrog 1172 | ||
| Upravljanje | |||
| • Telo | Mestna duma | ||
| • Župan | Nail Magdejev | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 153,52 km2 | ||
| Nadm. višina | 100 m | ||
| Prebivalstvo (popis 2010)[1] | |||
| • Skupno | 513.193 | ||
| • Ocena (2018)[2] | 532.472 (+3,8%) | ||
| • Rang | 35., leta 2010 | ||
| • Gostota | 3.300 preb./km2 | ||
| • Podrejen | mestu oblastnega pomena Naberežnije Čelni | ||
| • Glavno mesto | mesta oblastnega pomena Naberežnije Čelni | ||
| • Urbano okrožje | Naberežnočelnsko urbano okrožje | ||
| • Glavno mesto | Naberežnočelnsko urbano okrožje | ||
| Časovni pas | UTC+3 | ||
| Poštne številke[3] | 423800-423849 | ||
| Omrežne skupine | +7 8552 | ||
| OKTMO ID | 92730000001 | ||
| Uradni praznik | 10. avgust | ||
| Spletna stran | www.nabchelny.ru | ||
.svg)
Med letoma 1982 in 1986 je bilo mesto znano kot Brežnjev po Leonidu Brežnjevu, v času čigar vladavine je bilo mesto zgrajeno z ničle točke.
Mesto je eno od populacijskih središč Udmurtskih Judov, ki govorijo udmurtski jidiš.[5]
Zgodovina uredi
Območje mesta je bilo prvič naseljeno v času bronaste dobe sredi 3. tisočletja pred našim štetjem. V sodobnem času so se na tem mestu prvič naselili ruski kmetje iz bližnjega mesta Jelabuga leta 1626.
Ob koncu 19. stoletja je vas postala pomemben center za trgovanje z žitom. Leta 1914 je ruska vlada začela gradnjo dvigala za žito, ki je postalo tretje največje v Rusiji.
Naberežnije Čelni so status mesta prejele 10. avgusta 1930.[6] Mesto je od začetka 70. let 20. stoletja bliskovito raslo zaradi gradnje gigantske tovarne Kamskega avtomobilnega zavoda (KAMAZ) in stanovanj za delavce. Vsako leto se je priselilo v mesto nekaj deset tisoč ljudi iz celotne Sovjetske zveze in mesto s 35.000 prebivalci je v 20 letih bliskovite rasti doseglo pol milijona prebivalcev.
Ekonomija uredi
V mestu poteka proizvodnja tovornjakov Kamaz in ZMA in mesto je eno največjih načrtovanih mest za proizvodnjo vozil. Kamazova tovarna je z več kot petimi kvadratnimi kilometri namenjeni proizvodnji največja tovarna vozil na svetu.
Sklici uredi
- ↑ Russian Federal State Statistics Service (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (v ruščini). Federal State Statistics Service.
- ↑ »26. Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2018 года«. Zvezna državna statistična služba. Pridobljeno 23. januarja 2019.
- ↑ Почта России. Информационно-вычислительный центр ОАСУ РПО. (Russian Post). Поиск объектов почтовой связи (Postal Objects Search) (rusko)
- ↑ Order #01-02/9
- ↑ Altyntsev A.V., "The Concept of Love in Ashkenazim of Udmurtia and Tatarstan", Nauka Udmurtii. 2013. No. 4 (66), p. 131. (Алтынцев А.В., "Чувство любви в понимании евреев-ашкенази Удмуртии и Татарстана". Наука Удмуртии. 2013. №4. С. 131: Комментарии.) (rusko)
- ↑ Энциклопедия Города России. Moscow: Большая Российская Энциклопедия. 2003. str. 289. ISBN 5-7107-7399-9.
