Miroslav Slana
Miroslav Miros Slana (ob rojstvu Miroslav Slana), slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik, * 4. julij 1939, Sovjak, † 18. februar 2019, Maribor.
| Miroslav Slana | |
|---|---|
| Rojstvo | 4. julij 1939 Sovjak |
| Smrt | 18. februar 2019[1] (79 let) Maribor[1] |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, kritik, publicist |
Življenjepis uredi
Miroslav Slana je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Zagrebu. Delal je kot svobodni književnik in publicist v Mariboru.
Prejel je literarne nagrade in priznanja na: jugoslovanskem festivalu Kurirček, Zmajevih igrah, razpisu za short story 7D, gledališkem festivalu v Kranju za izvirno odrsko delo, literarnem Štatenbergu, ZBZ Slovenije, Zlati mikrofon na festivalu narečnih popevk, diplomo Dalmaciji u pohode, itn.
Literarno delo uredi
Napisal je nad 20 knjig za odrasle in otroke. Pozornost je pritegnil že v Pavlihi in drugih javnih občilih z aforizmi, s satiro in humoreskami, ki so bile objavljene pod pravim imenom in psevdonimi. Zaradi aforizmov je bil obsojen. Njegov roman Poletarec je bil v času Jugoslavije 4 leta zaprt v »bunkerju« z obrazložitvijo, da je idejno škodljiv in je izšel šele 4 leta po natisu (1981).
Odmevali so njegovi polemični eseji, npr. esej O umu in mišicah, ki je izhajal v Teleksu in reviji 2000 je preveden v francoski literarni reviji. Raziskoval je mejne znanosti, žensko in moško homoseksualnost, prostitucijo, asimilacijske procese ob slovenski meji, narodopisje, šaljive vaške grbe, otroško folkloro, grafite skozi čas itn.
Uveljavil se je z intervjuji in literarnimi portreti narodnih herojev, igralcev, literatov, znanstvenikov.
S publicistični in literarnimi zapisi, kritikami in komentarji je nastopal v domačih in tujih revijah, časopisih in samostojnih izdajah. Kot kolumnist je kritično-satirično spremljal RTV programe pod svojim imenom in tudi pod psevdonimi. V sedemdesetih letih 20. stoletja je doma in na tujem pripravil takrat še neznane performanse in multimedijske nastope, npr.: Festival eksperimentalne supermotorične poezije na drevesih v ljubljanskem parku Tivoli; Performans za odtajanje slovenske zavesti do vratu v zemlji na športnem stadionu v Mariboru; Multimedijski nastop z magnetofonoma, mavcem in poezijo v izložbi Ars Maribor. Odlomki Mirosove vezane, nevezane, esejistične in kritiške beseda so bili priobčeni v Argentini, Avstriji, Franciji Nemčiji, ZDA in v bivših jugoslovanskih republikah.
Svoja dela je podpisoval s pravim imenom in številnimi psevdonimi (Divja raca, Miros, Ožemalnik, Totek itn.). Najbolj znan psevdonim je Miros, ki je po preimenovanju postal druga beseda dvobesednega imena (Miroslav Miros)[2].
Samostojne knjige uredi
- Dedova piščal (1970)
- Iz ljubezni do nekaterih reči (1971)
- Na zelenem oslu (1973)
- Babičina skrinja (1974)
- Podlasica in drugi jaz (1974)
- Raztelešenje (1977)
- Proletarec (1981)
- Podobice iz zemlje (1982)
- Igrajmo se gledališče (1987)
- Oživitev dr. Antona Korošca (1991)
- Pisana duša Lenta (1994)
- Prleške pesmi (1997)
- Besedne vragolije (1998)
- Slovenski sij svetosti (2001)
- Bisernica (2006)
- Sesam mozeg zemlje (2005)
- Štorkljina kri (2008)
- Boljševik starogorski (2013)
- Prlek iz Amerike (2013)
Otroška literatura uredi
- Kurirčkov kruhek - slikanica (1981)
- Joj ne vedi se kot slon - otroški »ne-bonton« (1984)
- Baubauci - zbirka šaljivih zgodb (1988)
- Kraljevina packarija (1993)
Znane so tudi lutkovne igrice uredi
- Pinka potepinka (uprizorjena 1881)
- Zajci in Vesoljičica (uprizorjena 1986)
- Zački in papagaj bežijo v gore
- Pustolovščine na rožnati zvezdi
- Bibe z griča (uprizorjena 1983)
Glej tudi uredi
Viri uredi
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978