Wikipedija

Milorad Dodik

Milorad Dodik (srbska cirilica: Милорад Додик, [mîloraːd dǒdik]), bosanski politik, * 12. marec 1959, Banja Luka.

Milorad Dodik
Милорад Додик
Portret
Predsednik predsedstva
Bosne in Hercegovine
Na položaju
20. november 2020 – 20. julij 2021
PredhodnikŠefik Džaferović
NaslednikŽeljko Komšić
Na položaju
20. november 2018 – 20. julij 2019
PredhodnikBakir Izetbegović
NaslednikŽeljko Komšić
Srbski član predsedstva
Bosne in Hercegovine
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
20. november 2018
Ministrski predsednikDenis Zvizdić
Zoran Tegeltija
PredhodnikMladen Ivanić
Predsednik Republike Srbske
Na položaju
15. november 2010 – 19. november 2018
PredhodnikRajko Kuzmanović
NaslednikŽeljka Cvijanović
Predsednik vlade
Republike Srbske
Na položaju
28. februar 2006 – 15. november 2010
PredhodnikPero Bukejlović
NaslednikAnton Kasipović (v. d.)
Na položaju
19. januar 1998 – 12. januar 2001
PredhodnikGojko Kličković
NaslednikMladen Ivanić
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
10. marec 1996
Predhodnikpoložaj ustanovljen
Osebni podatki
Rojstvo12. marec 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (65 let)
Laktaši[d], SR BiH, SFRJ
NarodnostBosanski Srb
Politična strankaZveza neodvisnih socialdemokratov (1996–)
Druga politična
pripadnost		Zveza reformnih sil Jugoslavije (1990–1991)
ZakonciSnježana Dodik
OtrociGorica in Igor
Alma materUniverza v Beogradu
Poklicpolitik
Podpis

Dodik je bosanski srbski politik, sedmi in aktualni srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine. Bil predsednik zavezništva neodvisnih socialnih demokratov (SNSD) od njegove ustanovitve leta 1996 in je zasedal številne politične položaje v Republiki Srbski, srbski entiteti Bosne in Hercegovine. Dodik je bil med letoma 1998 in 2001 ter 2006 in 2010 predsednik vlade Republike Srbske ter predsednik Republike Srbske od leta 2010 do leta 2018.

Podobno kot SNSD je Dodik v devetdesetih in ob prelomu tisočletja sprva veljal za zmerno in reformistično alternativo ultranacionalistični srbski demokratski stranki (SDS). [2] Toda od takrat sta Dodik in SNSD sledila vedno bolj nacionalistični in separatistični liniji, pri čemer sta se sklicevala na pravico bosanskih Srbov do samoodločbe.[3] Njegov čas na oblasti so zaznamovali zavračanje zveznih bosanskih institucij[4][5][6] in tesnejše povezave s Srbijo[7][8] in Rusijo.[9]

Leta 2023 sta se proti njemu pričela sojenje in kazenski pregon zaradi nespoštovanja odločitev Visokega predstavnika v BiH in rušenja ustavne ureditve, kar je po Kazenskem zakoniku BiH kaznivo dejanje. [10]

Zgodnje življenje uredi

Dodik se je rodil v Banjaluki Bogoljubu in Miri Dodik. Živel je v Laktaših, kjer je obiskoval osnovno šolo. Tam je igral v mestni košarkarski reprezentanci v amaterski ligi Jugoslavije.[11] Leta 1978 je končal srednjo kmetijsko šolo v Banjaluki, nato pa se je vpisal na Fakulteto za politične vede Univerze v Beogradu, kjer je leta 1983 diplomiral.[12]

Zgodnja politična kariera (1986–1998) uredi

Dodik je bil med letoma 1986 in 1990 predsednik izvršnega odbora občinske skupščine Laktaši.[13] Leta 1990 je bil na prvih večstrankarskih volitvah v Bosni in Hercegovini izvoljen v Skupščino Socialistične republike Bosne in Hercegovine, kot kandidat Zveze reformnih sil Jugoslavije in je bil politični učenec liberalnega reformatorja Anteja Markovića.[13] Med vojno v Bosni je bil Dodik predstavnik v Državnem zboru Republike Srbske.[13]

V tem času je nastal Klub neodvisnih članov parlamenta (Klub независних посланика у Народној Скупштини Републике Српске, Klub nezavisnih poslanika u Narodnoj Skupštini Republike Srpske), ki je bil le politična opozicija Srbske Demokratske stranke (Српска демократска странка, Srbska demokratska stranka), ki je imela v vojnem parlamentu Republike Srbske absolutno večino. Poslanski odbor, ki ga je vodil, naj bi bil leta 1996, po tem, ko je bil z Daytonskim sporazumom podpisan mir, jedro Stranke neodvisnih socialdemokratov (Stranka neodvisnih socijaldemokratov ali SNSD). Dodik je bil izvoljen za prvega predsednika SNSD. Stranka se je kasneje združila z drugo socialdemokratsko stranko in ustanovila Zavezništvo neodvisnih socialdemokratov, katere predsednik je Dodik. 

Predsednik vlade Republike Srbske uredi

Prvi mandat (1998–2001) uredi

Po konfliktih s preostalimi člani Srbske demokratske stranke (SDS) Radovana Karadžića, je Biljana Plavšić ustanovila novo politično stranko Srbsko narodno zavezništvo (SNS). Predčasne volitve v Republiki Srbski so bile leta 1997, nato pa sta Plavšićeva in njen SNS tesno sodelovala z manjšimi srbskimi socialističnimi strankami (Socialistična stranka in Dodikov SNSD). Dodik je bil imenovan za predsednika vlade Republike Srbske, čeprav je imela njegova stranka le dva poslanca v državnem zboru.[14]

Drugi mandat (2006–2010) uredi

Med kampanjo pred volitvami leta 2006, po osamosvojitvi Črne gore, je Dodik dejal, da Republika Srbska ne izključuje svoje pravice do referenduma o neodvisnosti. Na volitvah je Dodikov SNSD dobil 46,9% odstotkov glasov, SDS pa 19,5%. Mednarodna skupnost ga je videla kot zmernega demokratičnega voditelja Republike Srbske.[15] Dodik je imel podporo zahodnih držav, ki so skušale marginalizirati srbske nacionaliste. Verjeli so, da so v Dodiku našli alternativo. Ko je postal premier, ga je Zahod še naprej podpiral na račun srbskih nacionalističnih strank.[16] Zahodne države so obljubile, da bo Republika Srbska, če bo Dodik ostal predsednik vlade, prejela gospodarsko pomoč Zahoda. OHR in zahodne sile so prav tako želele, da bi prišlo do izvršitve obljube, da bo v Republiko Srbsko vrnil 70.000 hrvaških in bošnjaških beguncev.[17]

 
Dodik aprila 2007

Kot je bilo obljubljeno, je po Dodikovi zmagi na volitvah Republika Srbska prejela finančno pomoč Evropske unije. Denar je bil porabljen za izplačilo plač javnim uslužbencem in policiji. Sredi februarja 2007 je Dodik odpotoval v ZDA, kjer ga je sprejela Madeleine Albright. Opisala ga je kot "dih svežega zraka" in mu obljubila 3,6 milijona evrov takojšnje pomoči. Republika Srbska je istega meseca prejela tudi pomoč britanske vlade. Britanski zunanji minister Robin Cook je pred Državnim zborom Republike Srbske dejal, da je Dodikova vlada "V prvih dveh tednih naredila več za izboljšanje življenja ljudi kot predhodna v dveh letih." [18]

Kasneje je Dodik postal najmočnejši srbski politik v Bosni in Hercegovini, pozneje pa ga je Zahod obravnaval kot "nesramnega nacionalista in največjo grožnjo krhkemu, večetničnemu miru v Bosni in Hercegovini".[16] Po tem, ko je postal premier, je Dodik svojo retoriko še zaostril. Med reformo policije v Republiki Srbski mu je uspelo ustvariti nacionalistični profil. Haris Silajdžić je medtem zmagal na volitvah za bošnjaškega člana predsedstva Bosne in Hercegovine. Ker je bil med bosansko vojno minister in tesni sodelavec Alije Izetbegovića, je Silajdžić kritiziral Republiko Srbsko kot genocidno entiteto in pozval k njeni odpravi. Poleg tega se je Silajdžić zavzemal za nadaljnjo centralizacijo Bosne in Hercegovine.[15]

Dodik in srbski predsednik Boris Tadić sta 5. maja 2008 v Beogradu odprla Park Republike Srbske.[19]

Dodik je 1. junija 2008 na obisku v Zagrebu izjavil, da je operacija Nevihta dejanje etničnega čiščenja nad Srbi, in ga označil za "največje etnično čiščenje, storjeno po drugi svetovni vojni".[20] Stjepan Mesić je Dodika kritiziral, ker je spodbujal nezadovoljne Srbe na Hrvaškem, da živijo v Republiki Srbski, pri tem pa zanemaril povabilo bošnjaških in hrvaških beguncev k vrnitvi v domovino.[21] Ivo Banac, predsednik hrvaškega helsinškega odbora, je izjavil, da se je Hrvaška takrat branila, in Dodikove komentarje označil kot provokacije.[22]

Dodik je 12. decembra 2008 izjavil, da muslimanskim sodnikom ne bi smeli dovoliti, da vodijo zadeve v Republiki Srbski.[23] Pojasnil je, da je "Za državo nesprejemljivo, da nam sodijo muslimanski sodniki in zavržejo pritožbe, ki so zakonito utemeljene. In mislimo, da je to samo zato, ker so muslimani, Bošnjaki in imajo negativno naravnanost do RS, in vidimo ustvarjeno zaroto."[23] Dodikove pripombe so mednarodne institucije, veleposlaništvo ZDA v Sarajevu in drugi uradniki obsodili kot "izjemno šovinistične".[23]

9. septembra 2009 sta Dodik in predsednik Srbije Boris Tadić na Palah odprla šolo z imenom "Srbija".[24] Bošnjaški in hrvaški člani tristranskega predsedstva Bosne in Hercegovine se niso posvetovali o Tadićevem obisku.[24]

 
Dodik leta 2010

Dodik je 27. oktobra 2009 priskrbel letalo vlade RS, da je prevzel Biljano Plavšić, nekdanjo predsednico Republike Srbske, obsojeno za vojne zločine in jo po predčasni izpustitvi iz švedskega zapora sprejel v Beogradu.[25] Dodik je za to navedel "izključno moralne razloge". [26] Željko Komšić, hrvaški član tristranskega predsedstva Bosne in Hercegovine, je v znak protesta odpovedal načrtovani obisk Švedske.[25]

Novembra 2009 je Dodik zavrnil predajo zahtevanih dokumentov s podrobnostmi o financiranju kompleksa vladnih stavb v Banja Luki v vrednosti 110 milijonov evrov in gradnji avtoceste mednarodnim tožilcem na Sodišču Bosne in Hercegovine.[27] Dodik je izjavil, da sodišče ni pristojno za Republiko Srbsko in vložil tožbo proti namestnici visokega predstavnika Raffiju Gregorijanu Arhivirano 2018-03-31 na Wayback Machine. in mednarodnim tožilcem.[27] Gregorijana je Dodik obtožil, da vodi zaroto proti Republiki Srbski in dejal, da med tožilci in sodniki na centralni ravni obstaja pristranskost do Srbov.[27]

Dodik je 10. novembra 2009 razkril, da resno razmišlja, da bi Biljani Plavšić dal službo v senatu. Izjavil je: "Delamo na reviziji zakona o predsedniku republike, ki bi Plavšićevi in drugim nekdanjim predsednikom podelil možnost, da uživajo nekatere privilegije, kot so pisarna, denarno nadomestilo, svetovalec, tajnik, službeni avto z voznikom in tako naprej."[28]

19. januarja 2010 je odhajajoči hrvaški predsednik Stjepan Mesić izjavil, da bi, če bi Dodik razpisal referendum o neodvisnosti Republike Srbske, na posredovanje poslal hrvaško vojsko.[29]

Predsednik Republike Srbske (2010–2018) uredi

 
Dodik poljublja zastavo Republike Srbske pred enoto ministrstva za notranje zadeve in poveljnikom enote Vitomirjem Petričevićem pred parado ob dnevu republike 2018 v Banji Luki

Oktobra 2010 je Dodik že v prvem krogu zmagal na predsedniških volitvah v RS in tako postal osmi predsednik republike. 

30. novembra 2010 so diplomatski kanali Združenih držav Amerike razkrili, da Dodik podpira Ahtisaarijev načrt za neodvisnost Kosova.[30] Sporočilo je maja 2007 poslal uradnik ameriškega State Departmenta Daniel Fried, ki je citiral Dodika, da bo "priznanje Kosova sledilo po takšni odločitvi (o sprejetju načrta) Varnostnega sveta ZN". Dodik je namigovanja zanikal in izjavil, da je Daniel Fried lažnivec in povzroča težave.[31]

Maja 2011 je Dodik načrtoval, da bo junija izpeljal referendum, za katerega meni, da bi odražal zavrnitev bosanskih državnih institucij, vključno s sodiščem za vojne zločine. Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je opozoril, da bi referendum lahko ogrozil Daytonski sporazum.[32] Kmalu po tem, ko so se napetosti glede predlaganega referenduma povečale, se je Republika Srbska odločila, da referendum prekliče, potem ko je Catherine Ashton, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Dodika v Banja Luki prepričala, da bo EU preučila pritožbe RS o zlorabah v pravosodnem sistemu Bosne in Hercegovine ter priporoča spremembe.[33]

Dodik je 25. oktobra 2011 na Univerzi Columbia govoril o "Zgodbi o uspehu ameriške zunanje politike: Daytonski sporazum, Republika Srbska in evropska integracija Bosne".[34] Dogodek so bojkotirale številne organizacije, vključno s kongresom severnoameriških Bošnjakov,[35] Svetovalnim svetom za Bosno in Hercegovino, Kanadskim inštitutom za raziskovanje genocida,[36] Bosansko-ameriškim inštitutom za genocid in izobraževalnim centrom ter Mednarodnim Center za tranzicijsko pravosodje.[37][38][39]

Oktobra 2012 je Dodik predlagal ukinitev enotnih oboroženih sil Bosne in Hercegovine.[40] 3. novembra 2012 je napovedal, da bo vlada Republike Srbske donirala nerazkrit znesek za pomoč pri plačilu obnove stare rezidence srbskega pravoslavnega patriarha Irineja v Beogradu. Irinej je komentiral, da je "To odlična priložnost, da praktično pokažemo enotnost srbskega ljudstva in srbske cerkve zunaj naših meja." Srbski blogerji so izrazili "nestrinjanje z obema v času hude gospodarske krize.[41]

 
Dodik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Sočiju v Rusiji, 30. septembra 2018

13. novembra 2012 je visoki predstavnik Valentin Inzko v poročilu Varnostnemu svetu ZN navajal Dodika kot "najpogostejšega, čeprav zagotovo ne edinega zagovornika razpada [bosanske] države". Dodal je, da je "zadnja in zaskrbljujoča od njih pobuda, ki jo je predsednik poslal Državnemu zboru Republike Srbske, da bi ustvaril pogoje, ki bi enostransko prisilili k razpustitvi oboroženih sil Bosne in Hercegovine". Vitaly Čurkin, ruski predstavnik pri Združenih narodih, je zagovarjal Dodika in za napetost obtožil Bošnjake.[42]

Predsedstvo BiH (2018– 2022) uredi

Notranja politika uredi

 
Dodik (prvi z leve) s kolegi iz predsedstva, skupaj z grškim ministrom za zunanje zadeve Nikosom Dendiasom (drugi z leve) v Sarajevu, 29. januarja 2021

Na splošnih volitvah leta 2018, ki so potekale 7. oktobra 2018, je bil Dodik izvoljen v tročlano bosansko predsedstvo, kjer zastopa Srbe.[43] Dodik se je v prvem mesecu predsedovanja soočil z novoizvoljenim članom bošnjaškega predsedstva Šefikom Džaferovićem, pri čemer je Dodik izjavil, da se prve seje predsedstva pod novim vodstvom ne bo udeležil, če ne bo v pisarni izobešena zastave Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine. [44] Na koncu je popustil in se strinjal, da bo zasedanje izvedeno samo z zastavo Bosne in Hercegovine.[45]

Marca 2019 je Dodik za svojega svetovalca imenoval priznanega režiserja Emirja Kusturico.[46]

Ko se je marca 2020 pandemija COVID-19 razvnela tudi v Bosni in Hercegovini, je predsedstvo napovedalo, da so oborožene sile postavile karantenske šotore na mejah države, namenjene bosanskim državljanom, ki se vračajo domov. Vsak bosanski državljan, ki je prispel v državo, je bil obvezan do dvotedenske samokarantene. Na severni meji s Hrvaško so postavili šotore.[47]

Septembra 2020 so Dodik in njegovi kolegi člani predsedstva dejali, da bo status države kandidatke za vstop v Evropsko unijo BiH možno podeliti leta 2021, če bo država "izvedla uspešne reforme".[48]

Bosanska volilna komisija je 28. januarja 2021 tožilstvu Bosne in Hercegovine prijavila Dodika zaradi širjenja nacionalnega sovraštva.[49] Bil je prijavljen, ker je ustno žalil članico volilne komisije Vanjo Bjelico-Prutino, ker se je zaradi volilnih nepravilnosti odločilA ponoviti bosanske občinske volitve 2020 v mestih Doboj in Srebrenica, kjer je zmagala Dodikova stranka. [50]

2. marca 2021 je srbski predsednik Aleksandar Vučić prišel v Sarajevo in se srečal z Dodikom in drugimi člani predsedstva Džaferovićem in Željkom Komšićem ter doniral 10.000 doz cepiva AstraZeneca COVID-19 za pandemijo COVID-19.[51] Tri dni pozneje, 5. marca, je v Sarajevo prišel tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki se je srečal z Dodikom, Džaferovićem in Komšićem ter izjavil, da bo Slovenija za pandemijo podarila tudi 4800 cepiv AstraZeneca COVID-19.[52]

Komšić in Džaferović sta se 22. maja 2021 udeležila vojaške vaje vojske Združenih držav Amerike in oboroženimi silami Bosne in Hercegovine na gori Manjača, južno od mesta Banja Luka v Bosni in Hercegovini. Dodik se je ni hotel udeležiti.[53]

27. maja 2021 je Valentin Inzko odstopil s funkcije visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, nemški politik Christian Schmidt pa naj bi 1. avgusta 2021 postal novi visoki predstavnik.[54] Dodik je izrazil neodobravanje ter izjavil, da "[Republika Srbska] ne sprejemamo Schmidta, vse je preprost blef mednarodne skupnosti."[55] Nekaj dni kasneje je Dodik dejal, da "Schmidt ne bo imel legitimnosti za Republiko Srbsko, razen če ga potrdi Varnostni svet Združenih narodov,"[56] in dodal, da bo Republika Srbska v nasprotnem primeru obravnavala le kot turista.[57]

Zunanja politika uredi

 
Dodik z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim na 18. vrhu gibanja neuvrščenih v Bakuju, 25. oktobra 2019

16. marca 2021 so se Dodik, Džaferović in Komšić odpravili na državni obisk v Turčijo, kjer so se sestali s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom,[58] ki jim je obljubil 30.000 doz cepiva proti Covid-19.[59] Na srečanju sta se Bosna in Hercegovina ter Turčija dogovorili o medsebojnem priznavanju in izmenjavi vozniških dovoljenj ter podpisu sporazuma o sodelovanju v infrastrukturnih in gradbenih projektih, ki se nanaša tudi na gradnjo avtoceste od bosanske prestolnice Sarajeva do prestolnice Srbije Beograda; sporazum je podpisal minister za komunikacije in promet Vojin Mitrović.[60]

Maja 2021 se je med izbruhom izraelsko-palestinskega konflikta izraelski premier Benjamin Netanyahu Dodiku zahvalil za izraelsko podporo Izraelu. Preostala člana predsedstva BiH sta izrazila podporo Palestini.[61]

Junija 2021 je Dodik v turški Antaliji podpisal deklaracijo SEECP, ki med drugim vključuje pogovore o integraciji v Nato.[62]

 
Dodik na konvenciji v Beogradu v Srbiji, 2. maja 2012

Pogledi uredi

Mnenja o Tuzli in Markalah uredi

Dodik je leta 2009 izjavil, da je bil pokol v Tuzli uprizorjen in podvomil o pobojih Markale v Sarajevu. Mesto Tuzla je zaradi teh izjav Dodika ovadilo. Mesto Sarajevo je proti Dodiku vložilo kazensko ovadbo zaradi zlorabe pooblastil in spodbujanja etničnega, rasnega in verskega sovraštva.[63]

Zanikanje genocida in pokola v Srebrenici uredi

Dodik je pokol v Srebrenici označil za "izmišljen mit".[64]

 
Dodik (levo) skupaj s srbskim predsednikom Borisom Tadićem in predstavniki srbske vlade (med njimi, od leve proti desni, Slavica Đukić Dejanović, Mirko Cvetković in Ivica Dačić) v Beogradu, 18. decembra 2010

V intervjuju za beograjski časnik Večernje novosti aprila 2010 je izjavil, da "tega dogodka ne moremo in ne bomo nikoli sprejeli kot genocid" in se odrekel poročilu Republike Srbske iz leta 2004, ki je priznalo obseg umora in se opravičilo svojcem srebreniških žrtev. Trdil je, da je bilo poročilo sprejeto po pritisku mednarodne javnosti. Ne da bi podkrepil številko, je trdil, da je bilo število žrtev 3500 in ne 7000 (kot je zapisano v poročilu), češ, da je 500 žrtev s seznama živih in da je več kot 250 ljudi, pokopanih pri spomeniku genocida v Srebrenici v Potočarjih, umrlo drugje.[65] V istem mesecu, 10. aprila 2010, je Dodik sprožil revizijo poročila iz leta 2004 in dejal, da je število ubitih pretirano in da je poročilo manipuliral nekdanji mirovni odposlanec.[65][66] Urad visokega predstavnika se je odzval in izjavil: "Vlada Republike Srbske bi morala ponovno pretehtati svoje sklepe in se uskladiti z dejstvi in zakonskimi zahtevami ter ustrezno ukrepati, namesto da žrtvam povzroča čustvene stiske, muči zgodovino in ponižuje javno podobo države."[67]

12. julija 2010, ob 15. obletnici pokola v Srebrenici, je Dodik izjavil, da poboje priznava, a da dogodkov v Srebrenici ne jemlje kot genocid, ki se razlikuje od sklepov MKSJ in Mednarodnega sodišča pravosodja, ki navaja, da se je "Tedaj zgodil genocid nad Srbi na tem območju, kjer so množično ubijali ženske, otroke in starejše", kar se nanaša na vzhodno Bosno.[68][69][70][71] Decembra 2010 je Dodik obsodil Svet za izvajanje miru (PIC), mednarodno skupnost 55 držav, ker je pokol v Srebrenici označil za genocid.[69]

Dodik je leta 2017 uvedel zakonodajo, ki je dejansko prepovedala poučevanje o genocidu v Srebrenici in obleganju Sarajeva v šolah Republike Srbske, ob čemer je izjavil, da "Ni mogoče uporabljati učbenikov … ki pravijo, da so Srbi zagrešili genocid in vztrajali pri obleganju Sarajeva. To ni pravilno in tega se tu ne bodo učili."[72]

14. avgusta 2018 je Državni zbor Republike Srbske zavrnil poročilo iz leta 2004 in se odločil, da se bo sestavila nova komisija za revizijo poročil o dogodkih v Srebrenici in okolici mesta julija 1995. Ta poteza je bila takoj kritizirana s strani mednarodne skupnosti.[73][74]

V zadnjih desetih dneh svojega mandata visokega predstavnika, 23. julija 2021, je Valentin Inzko nepričakovano uvedel spremembe zakona, ki prepoveduje zanikanje genocida v Bosni in Hercegovini.[75] Ta je naletel na hude kritike bosanskih Srbov, zlasti Dodika, ki je dejal, da je "[Republika Srbska] prisiljena v razpustitev" in večkrat ponovil, da se "genocid ni zgodil".[76]

Radovan Karadžić uredi

Marca 2016 je študentski dom na Palah poimenoval v čast vojnega srbskega voditelja Radovana Karadžića.[77] Dogodek se je zgodil le nekaj dni pred tem, ko je bil Karadžić obsojen zaradi vojnih zločinov na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo.[78][79]

Decembra 2020 je moral Dodik ploščo v čast Karadžiću odstraniti, čemur je botroval poziv visokega predstavnika Inzka s pomočjo Karadžićeve hčerke Sonje Karadžić-Jovičević.[80]

Osebno uredi

Milorad je poročen s Snježano Dodik, s katero ima dva otroka.[81][82] Njegov nečak je bosanski poslovnež in nogometni administrator Vico Zeljković . [83]

21. decembra 2020 je bil Dodik zaradi pljučnice sprejet v bolnišnico, vendar ni zbolel za COVID-19.[84] En dan kasneje, 22. decembra, je bilo potrjeno, da je bil med pandemijo v Bosni in Hercegovini pozitiven na COVID-19;[85] do 28. decembra si je Dodik opomogel.[86] 21. aprila 2021 je prejel prvi odmerek cepiva Sputnik V COVID-19.[87]

Odlikovanja uredi

Častne nagrade

Sklici uredi

  1. ↑ Munzinger Personen
  2. ↑ Vera Stojarová (2. oktober 2013). Party Politics in the Western Balkans. Routledge. ISBN 978-1-135-23585-7.
  3. ↑ Bieber, Florian (July 2018). "Patterns of competitive authoritarianism in the Western Balkans". East European Politics. 38 (3): 337–54. doi:10.1080/21599165.2018.1490272.
  4. ↑ Kovacevic, Danijel (14. avgust 2019). »Dodik Threatens Drastic Action Over Bosnian Govt Delays«. Balkan Insight.
  5. ↑ »Defying Court Ban, Republika Srpska Goes Ahead With 'Statehood Day'«. rferl.org. RadioFreeEurope/RadioFreeLiberty. 9. januar 2018.
  6. ↑ Surk, Barbara (16. februar 2018). »Milorad Dodik Wants to Carve Up Bosnia. Peacefully, if Possible«. The New York Times.
  7. ↑ »Vučić i Dodik se obratili građanima: Hoće da unište sve Srbe! Prekinite da nas lažete!«. alo.rs. 21. september 2019.
  8. ↑ Obrenović, Mladen (25. avgust 2019). »Umjesto da rješava probleme 'kod kuće', Dodik stalno uz Vučića«. AlJazeera Balkans.
  9. ↑ Lakic, Mladen (9. oktober 2018). »Bosnia Should Recognise Crimea as Russian, Says Dodik«. Balkan Insight.
  10. ↑ »V Sarajevu začetek sojenja Dodiku, ki trdi, da obtožnice ne razume | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 18. januarja 2024.
  11. ↑ Surk, Barbara (17. februar 2018). »Milorad Dodik Wants to Carve Up Bosnia. Peacefully, if Possible«. The New York Times. str. A8. Pridobljeno 11. aprila 2018.
  12. ↑ »Milorad Dodik« (v bosanščini). CIN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 26. novembra 2012.
  13. ↑ 13,0 13,1 13,2 »Milorad Dodik«. Southeast European Times.
  14. ↑ Šedo 2013, str. 88.
  15. ↑ 15,0 15,1 Eralp 2012, str. 21.
  16. ↑ 16,0 16,1 Petersen 2011, str. 305.
  17. ↑ Bideleux & Jeffries 2007, str. 375.
  18. ↑ Thomas 1999, str. 377.
  19. ↑ »Tadic, Dodik inaugurate Republika Srpska Park in Belgrade«. Southeast European Times. 6. maj 2008.
  20. ↑ Horvat, Karmen (1. junij 2008). »Croatia Was Created On Greatest Ethnic Cleansing«. Dalje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012.
  21. ↑ Horvat, Karmen (1. junij 2008). »President Mesic to Dodik: You Are Rude«. Dalje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012.
  22. ↑ Stedul, Joseph (10. junij 2008). »Committee President: PM Dodik in Zagreb to Provoke«. Dalje. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2012.
  23. ↑ 23,0 23,1 23,2 »Dodik's statements stir new controversy«. B92. 12. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2012.
  24. ↑ 24,0 24,1 »With Pale School Opening, Serb Leader Sends Message To Bosnia«. Radio Free Europe/Radio Liberty. 9. september 2009.
  25. ↑ 25,0 25,1 Barlovac, Bojana (28. oktober 2009). »Dodik Says Had Moral Reasons to Welcome Plavsic«. Balkan Insight.
  26. ↑ »Dodik speaks about welcoming Plavšić«. B92. 28. oktober 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2010.
  27. ↑ 27,0 27,1 27,2 Ajder, Miroslav (17. marec 2009). »Corruption Claims Hold Back Bosnia«. Bloomberg Businessweek.
  28. ↑ »Dodik will give Plavsic office in the Senate?«. Dalje. 10. november 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2012.
  29. ↑ »Exiting Croat leader says he'd attack Bosnian Serbs«. B92. 19. januar 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2011.
  30. ↑ »Bosnian Serb Leader 'Supported Ahtisaari Plan'«. Balkan Insight. 30. november 2010.
  31. ↑ »Dodik: U.S. diplomat "liar, troublemaker"«. B92. 30. november 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2011.
  32. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2011. Pridobljeno 14. januarja 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  33. ↑ »Bosnia tension eases as Serbs cancel referendum«. BBC News. 13. maj 2011.
  34. ↑ »Dodik Lecture«. Columbia University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2011.
  35. ↑ »Protest Letter to Columbia University for hosting genocide denier, Milorad Dodik«. Congress of North American Bosniaks. 23. oktober 2011.
  36. ↑ »IGC objects to Dodik's lecture«. Institute for the Research of Genocide, Canada.
  37. ↑ »Columbia must press Dodik on his denial of Srebrenica genocide«. International Center for Transitional Justice. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. junija 2018. Pridobljeno 30. julija 2021.
  38. ↑ Hodzic, Refik (25. oktober 2011). »Put the president in his place«. Columbia Spectator.
  39. ↑ Roth, Sammy (26. oktober 2011). »Balkan politician draws protesters at Low speech«. Columbia Spectator. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2011.
  40. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2012. Pridobljeno 21. oktobra 2012.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  41. ↑ Djurovic, Katica (3. november 2012). »Serbian patriarch's residency renovation raises eyebrows«. Southeast European Times.
  42. ↑ Charbonneau, Louis (13. november 2012). »EU says Bosnian Serbs seek to undermine peace deal«. Reuters.
  43. ↑ Er. M. (8. oktober 2018). »CIK ponovo potvrdio: Džaferović, Dodik i Komšić novi članovi Predsjedništva BiH« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 8. oktobra 2018.
  44. ↑ S.H. (11. december 2018). »Džaferović nakon Dodikove provokacije: Povreda zastave je povreda države, na to neću pristati« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 11. decembra 2018.
  45. ↑ Er. M. (12. december 2018). »Dodik popustio: Sjednica Predsjedništva BiH pod državnom zastavom« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 12. decembra 2018.
  46. ↑ »Dodik zaposlio Kusturicu kao savjetnika u Predsjedništvu BiH« (v bosanščini). Al Jazeera Balkans. 13. marec 2019. Pridobljeno 13. marca 2019.
  47. ↑ »Dodik: Od ponedeljka vojska izlazi na granicu i postavlja satore za karantin«. faktor.ba. Pridobljeno 17. marca 2020.
  48. ↑ »Predsedništvo BiH: Kandidatski status 2021, ako sprovedemo reforme« (v srbščini). slobodnaevropa.org. 30. september 2020. Pridobljeno 30. septembra 2020.
  49. ↑ S.H. (28. januar 2021). »CIK prijavio Milorada Dodika Tužilaštvu BiH zbog širenja nacionalne mržnje« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 28. januarja 2021.
  50. ↑ A.Z. (21. januar 2021). »Šokantna izjava Dodika o članici CIK-a: Gospođa predstavlja srpski narod, a udata je za Bošnjaka« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 21. januarja 2021.
  51. ↑ R.D. (2. marec 2021). »Predsjednik Srbije Aleksandar Vučić sletio u Sarajevo s donacijom vakcina« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 2. marca 2021.
  52. ↑ G.M. (5. marec 2021). »Borut Pahor u Predsjedništvu BiH, Slovenija donira 4.800 vakcina našoj zemlji« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 5. marca 2021.
  53. ↑ D.Be. (22. maj 2021). »Komšić i Džaferović danas na Manjači: Da li će Dodik i Tegeltija izignorisati pozive za vojnu vježbu?« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 22. maja 2021.
  54. ↑ S.H. (27. maj 2021). »Valentin Inzko podnio ostavku, novi visoki predstavnik dolazi 1. augusta« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 27. maja 2021.
  55. ↑ S.M. (30. maj 2021). »Dodik: Ne prihvatamo Schmidta, sve je običan blef međunarodne zajednice« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 30. maja 2021.
  56. ↑ D.Be. (2. junij 2021). »Dodik o imenovanju Schmidta: Neće imati legitimitet za RS ako ga ne potvrdi Vijeće sigurnosti UN-a« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 2. junija 2021.
  57. ↑ »Lider SNSD-a najavio da će Schmidta primati kao turistu ako ga ne potvrdi Vijeće sigurnosti UN-a« (v bosanščini). Klix.ba. 5. junij 2021. Pridobljeno 5. junija 2021.
  58. ↑ V.K. (16. marec 2021). »Erdogan dočekao članove Predsjedništva BiH, Dodik gardu pozdravio sa "Merhaba asker"« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 16. marca 2021.
  59. ↑ R.D. (16. marec 2021). »Erdogan BiH obećao donirati 30 hiljada vakcina protiv koronavirusa« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 16. marca 2021.
  60. ↑ B.R. (16. marec 2021). »Bosna i Hercegovina i Turska dogovorile uzajamno priznanje i zamjenu vozačkih dozvola« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 16. marca 2021.
  61. ↑ »Netanyahu zahvalio Dodiku za podršku Izraelu«. slobodnaevropa.org. 20. maj 2021. Pridobljeno 20. maja 2021.
  62. ↑ »Dodik u Antaliji potpisao Deklaraciju SEECP-a koja govori o integraciji u NATO« (v bosanščini). depo.ba. 17. junij 2021. Pridobljeno 17. junija 2021.
  63. ↑ »Sarajevo files charges against RS's Dodik«. Southeast European Times. 7. oktober 2009.
  64. ↑ Zamira Rahim (14. april 2019). »Srebrenica massacre is 'fabricated myth', Bosnian Serb leader says«. The Independent (v angleščini). Pridobljeno 6. novembra 2019.
  65. ↑ 65,0 65,1 »Srebrenica was not genocide: Bosnian Serb leader«. Agence France-Presse. 27. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. julija 2010. Pridobljeno 28. aprila 2010.
  66. ↑ »Envoy slams Bosnia Serbs for questioning Srebrenica«. Reuters. Pridobljeno 21. aprila 2010.
  67. ↑ »RS Government Special Session A Distasteful Attempt to Question Genocide«. OHR. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2015. Pridobljeno 21. aprila 2010.
  68. ↑ Srebrenica massacre 'not genocide', The Sydney Morning Herald/Agence France-Presse, 13 July 2010
  69. ↑ 69,0 69,1 Arslanagic, Sabina (3. december 2010). »Dodik Again Denies Srebrenica Genocide«. Balkan Insight.
  70. ↑ Ivica Bakota; (2019) Bosnia-Herzegovina social briefing: Bosnian genocide denial p. 3; ISSN 2560-1601
  71. ↑ »Peace Implementation Council Steering Board Communiqué«. Office of the High Representative. 1. december 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. decembra 2010.
  72. ↑ Daria Sito-Sucic (6. junij 2017). »Serb president bans teaching about Sarajevo siege, Srebrenica genocide«. Reuters (v angleščini). Pridobljeno 19. maja 2020.
  73. ↑ »Case Study 1: New Investigative Commissions«. Srebrenica Genocide Denial Report 2020 (pdf). Heinrich Böll Stiftung – Belgrade Serbia (v angleščini). The Srebrenica Memorial. Maj 2020. Pridobljeno 10. decembra 2020.
  74. ↑ Filip Rudić (21. februar 2019). »Bosnian Serb War Commissions 'Seeking to Revise Truth': Academics«. Balkan Insight (v angleščini). Pridobljeno 18. maja 2020.
  75. ↑ M.G. (23. julij 2021). »Valentin Inzko nametnuo izmjene zakona kojim se zabranjuje negiranje genocida u BiH« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 23. julija 2021.
  76. ↑ R.D. (23. julij 2021). »Dodik reagovao na Inzkovu odluku ponovivši negiranje genocida: Prisiljeni smo da krenemo u disoluciju« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 23. julija 2021.
  77. ↑ »Student dorm named after war crimes suspect Radovan Karadžić«. The Guardian. 21. marec 2014. Pridobljeno 25. marca 2016.
  78. ↑ »Karadzic guilty of Bosnia genocide, jailed for 40 years«. Reuters. 24. marec 2016. Pridobljeno 25. marca 2016.
  79. ↑ »Former Bosnian Serb leader Radovan Karadzic has been found guilty of genocide«. The Economist. 24. marec 2016. Pridobljeno 26. marca 2016.
  80. ↑ Kovačević, Vladimir; Grebo, Lamija (2020). »Balkan transitional justice«. Tribute to Radovan Karadzic Removed after Daughter Intervene.
  81. ↑ »Za razliku od Milorada Dodika, njegova supruga ne voli politiku: Snježana je skromna i mudra, a u ljubavi su još od srednje škole (FOTO)«. Telegraf.rs (v srbščini). Pridobljeno 28. julija 2020.
  82. ↑ »Milorad Dodik oženio sina: Svadba za pamćenje«. NOVOSTI (v srbščini). Pridobljeno 28. julija 2020.
  83. ↑ Slobodan Vasković (28. julij 2018). »DIGAO NA NOGE BANJALUKU: "Banjalučki Arkan je DODIKOV SESTRIĆ, Vico Zeljković…"!?«. ibalkan.net. Pridobljeno 2. julija 2020.
  84. ↑ »Milorad Dodik završio u bolnici«. N1 HR (v hrvaščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2020. Pridobljeno 21. decembra 2020.
  85. ↑ D. Be. (22. december 2020). »Milorad Dodik pozitivan na koronavirus, ima otežano disanje i bolove u želucu« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 22. decembra 2020.
  86. ↑ N.V. (28. december 2020). »Milorad Dodik boljeg zdravstvenog stanja, negativan na koronavirus« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 28. decembra 2020.
  87. ↑ G.M. (21. april 2021). »Milorad Dodik primio rusku vakcinu Sputnik V« (v bosanščini). Klix.ba. Pridobljeno 21. aprila 2021.
  88. ↑ »UŽIVO PREDSEDNIK SRBIJE ODLIKOVAO DODIKA: Ovo je priznanje za moju ljubav prema Srbiji i srpskom narodu! Orden i za Mandića« (v bosanščini). kurir.rs. 29. junij 2021. Pridobljeno 29. junija 2021.
  89. ↑ »Вијести Премијер Додик примио Орден Републике Српске на ленти«. vladars.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2009. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  90. ↑ Srna (9. januar 2012). »Dodiku uručen Orden Družbe«. Nezavisne novine (v srbščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  91. ↑ »Sveruska politika Milorada Dodika«. Radio Slobodna Evropa (v srbohrvaščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  92. ↑ Srna (11. marec 2014). »Patrijarh Kiril nagradio Dodika za promociju hrišćanskih vrijednosti«. Nezavisne novine (v srbščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  93. ↑ 93,0 93,1 93,2 »Milorad Dodik« (v britanski angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2021. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  94. ↑ 94,0 94,1 94,2 »Biographies«. www.predsjednistvobih.ba. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2015. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  95. ↑ »Орден Светог Саве патријарху Иринеју и Вучићу – Додику Орден Светог Симеона Мироточивог«. Politika Online. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  96. ↑ Serbia, RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of. »Додику Орден Светог Владике Николаја«. www.rts.rs. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  97. ↑ »Ko je Milorad Dodik«. NOVOSTI (v srbščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  98. ↑ »Спортска сарадња Партизана и Игокее«. Politika Online. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  99. ↑ »Dodik počasni građanin Drvara«. MONDOBA (v ameriški angleščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.
  100. ↑ »DODIK POČASNI GRAĐANIN OPŠTINE DRVAR | SRNA«. srna.rs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. februarja 2021. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  101. ↑ »PREDSJEDNIK DODIK POČASNI GRAĐANIN GRADIŠKE | SRNA«. srna.rs. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2022. Pridobljeno 29. januarja 2021.
  102. ↑ Duka, Vesna (13. november 2011). »Dodik počasni građanin Trebinja«. Nezavisne novine (v srbščini). Pridobljeno 29. januarja 2021.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Milorad_Dodik&oldid=6158605«