Milena Kosec
Milena Kosec, slovenska umetnica, * 1947, Ljubljana.
| Milena Kosec | |
|---|---|
| Rojstvo | Milena Kosec 1947 Ljubljana |
| Narodnost |  slovenska |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | umetnica |
| Poznan po | konceptualna umetnica, informatičarka |
| Pomembnejša dela | Državica Ptičjestrašilna |
Življenje uredi
Milena Kosec je leta 1974 diplomirala iz tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. V sedemdesetih je kariero načrtovalke računalniških aplikacij začela na Republiškem računskem centru na Institutu "Jožef Stefan" in jo ob začetku novega tisočletja sklenila z upokojitvijo na Telekomu Slovenije. Ves čas je sledila razvoju nove tehnologije in načrtovala njeno praktično uporabo v družbenem okolju.[1] Načrtala in uspešno realizirala je prvo interaktivno, on-line aplikacijo z uporabo črtne kode v Sloveniji: Evidenca krvodajalcev in odvzete krvi.
Vzporedno z osnovnim poklicem se je udejstvovala tudi na umetniškem področju – predvsem likovnem. Leta 1988 je odprla galerijo Vila Katarina.[2] Sama jo je označila kot „ne-strokovno, ne-profitno in ne-institucionalno galerijo." Skupaj s kolegi z likovnega področja je prirejala različne dogodke, ki so jih občasno izvajali tudi v javnem prostoru. S skupinsko razstavo Svetlobni kipi v vrtu je leta 1998 uradno zaključila svojo galerijsko dejavnost. Vseeno je sledilo še nekaj razstav.
Umetniško delo uredi
Leta 1992 je oblikovala prvi umetniški projekt Državica Ptičjestrašilna, v okviru katerega je do leta 2000 izvedla več različnih akcij v javnem prostoru Ljubljane.[3] V svojih delih tematiziranja pomena umetnosti za posameznika in pomen le-te v odnosu do družbe. Projekti Minulo delo, razprodaja", Kupec določi ceno", Osebni pogovor in Darila obravnavajo spremijanje pomena in vrednosti človeškega dela in preobremenjenost z materialnim.
Milena Kosec je družbeno kritična in tudi samokritična do svojega ustvarjanja. Z izrazi: »diletantka«, »profesionalna umetnica« in »karierna sodobna umetnica« je beležila razvojne faze svojega odnosa do institucije umetnosti. Z razstavo Odprtje Državičinih arhivov v MGLC in z izdajo zbirke publikacij Državica Ptičjestrašilna v sliki in besedi[1] je leta 2007 zaključila z materialno produkcijo. Po tem dogodku se je umetnica odrekla tudi dokumentiranju in postprodukciji svojih del razen na spletišču. Njena najpoznejša faza ustvarjanja se je zožila na naslednje prvine: »osebni odnos, nematerialnost, enkratnost in naključnost«[4]. Tak je tudi projekt Naključni osebni pogovori. Svojo zadnjo fazo ustvarjanja, kjer sama ne proizvede ničesar materialnega, je označila s terminom ANTIprodukcija. S 1. januarjem 2018 se je umetniško upokojila in postala upokojena karierna sodobna umetnica.
Seznam pomembnejših skupinskih / samostojnih razstav uredi
- Samostojna razstava, galerija GT, Ljubljana, 1992
- Vulgata / U3 - 3. Trienale sodobne umetnosti, Moderna galerija, Ljubljana, 2000-2001
- Samostojna razstava ZASTAVE, Galerija Kapelica, Ljubljana, 2001
- Slovenska umetnost 1985-1995, Moderna galerija, 2004
- Skupinska razstava PRVA LINIJA, Mednarodni grafični likovni center - MGLC, Ljubljana, 2005
- Festival VMESNI PROSTORI v okviru Štajerske jeseni, Galerija ESC, Graz, Avstrija, 2006
- Samostojna razstava ODPRTJE DRŽAVIČINIH ARHIVOV, MGLC, Ljubljana, 2007
- MANIFESTA7, European Biennial of Contemporary Art, Trentino-AltoAdige (IT), 2008
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 »Milena Kosec«. Pridobljeno 23. novembra 2013.
- ↑ internet portfolio: Vila Katarina[1]
- ↑ DIVA: Marička B. Pomagaj[2]
- ↑ »Milena Kosec na Manifesti 7 v Bolzanu«. 11. julij 2008. Pridobljeno 24. novembra 2013.
Viri uredi
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana. 2008. COBISS 241136128. ISBN 978-961-01-0504-6.
- MANIFESTA7 INDEX, Silvana Editoriale, Cinisello Balsamo, Milano, 2008, EAN 97888-3661128-7
- Državica Ptičjestrašilna Milene Kosec, MGLC Ljubljana, 2007 ISBN 978-961-6229-18-0 (cobiss) Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine.
- Milena Kosec in Borut Savski: Minifestival Vmesni prostori, revija Likovne besede 77,78, zima 2006, ISSN 0352-7263
- VSTOP prost 1999-2005, Celje: Društvo likovnih umetnikov, 2005, ISBN 961-91712-0-91
- Razširjeni prostori umetnosti - Slovenska umetnost 85-95, Moderna galerija Ljubljana, 2004, ISBN 961-206-040-1
- Teorija Razstavljanja, tečaj za kustose šolsko leto 1997/98, Zbornik Svet umetnosti 1998, Zavod za odprto družbo- Slovenija, Sorosov center za sodobne umetnosti, Ljubljana 1998, ISBN 961-90157-3-8