Michel Ney, francoski maršal in plemič, * 10. januar 1769, Saarlouis, Posarje, † 7. december 1815, Pariz.

Maršal cesarstva

Michel Ney

Vojvoda Elchingena, knez Moskve
VzdevekLe Rougeaud, le Brave des Braves
Rojstvo10. januar 1769({{padleft:1769|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…]
Saarlouis[d], Three Bishoprics[d], Kraljestvo Francija
Smrt7. december 1815({{padleft:1815|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[4][1][…] (46 let)
Pariz[5]
Kraj pokopa
Pokopališče Père Lachaise, Pariz, Francija
Pripadnost Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo
Francoska prva republika
Prvo Francosko cesarstvo
restavracija Bourbonov
Prvo Francosko cesarstvo (1815)
Rod/službafrancoska armada
Aktivna leta1787–1815
Činmaršal cesarstva
PoveljstvaVI. korpus Grande Armée
III. korpus Grande Armée
Oboroženi konfliktiVojna Prve koalicije
  • bitka pri Valmyju (1792)
  • bitka pri Neerwindenu (1793)
  • obleganje Mainza (1793)
  • bitka pri Neuwiedu (1797)

Vojna Druge koalicije

  • bitka pri Winterthurju (1799)
  • bitka pri Mannheimu (1799)
  • bitka pri Hohenlindenu (1800)

Vojna Tretje koalicije

  • bitka pri Günzburgu (1805)
  • bitka pri Elchingenu (1805)

Vojna Četrte koalicije

  • Bitka pri Jeni (1806)
  • obleganje Magdeburga (1806)
  • bitka pri Eylauu (1807)
  • bitka pri Guttstadt-Deppenu (1807)
  • bitka pri Friedlandu (1807)

Polotoška vojna

  • obleganje Ciudad Rodriga (1810)
  • obleganje Almeide (1810)
  • spopad v Côaju (1810)
  • bitka pri Bussacoju (1810)
  • bitka pri Pombalu (1811)
  • bitka pri Redinhaju (1811)
  • bitka pri Casal Novu (1811)

Francoska invazija na Rusijo

  • bitka pri Smolensku (1812)
  • borodinska bitka (1812)
  • bitka pri Krasnoi (1812)
  • berezinska bitka (1812)

Vojna šeste koalicije

  • bitka pri Lützenu (1813)
  • bitka pri Bautzenu (1813)
  • bitka pri Dennewitzu (1813)
  • bitka pri Leipzigu (1813)
  • bitka pri Brienneu (1814)
  • bitka pri Montmirailu (1814)
  • bitka pri Vauchampsu (1814)
  • bitka pri Laonu (1814)
  • bitka pri Arcis-sur-Aube (1814)

Stodnevna vojna

Priznanja• maršal cesarstva
• knez Moskve
• vojvoda Elchingena
• Veliki križ Legije časti
• komandant Reda železne krone
• napis imena pod Slavolokom zmage


Življenjepis uredi

Sin obrtnika (sodar) je 1787 vstopil v francosko vojsko kot huzar. Zaradi svoje hrabrosti je hitro napredoval (npr. med bitko narodov je osebno vodil napad francoske težke konjenice). 1792 je postal poročnik, 1799 divizijski general in maršal 1804. Poleg vojaškega napredovanje je od Napoleona prejel še dva plemiška naziva: vojvoda elšingenski (6. junij 1808, za zasluge med francosko revolucionarno vojsko) in princ Moskve (25. marec 1813, zaradi zaslug med ruskim pohodom).

Po prvem Napoleonovemu padcu ga je v službo sprejel novopostavljeni kralj Ludvik XVIII. Ko so ga poslali, da aretira vračajočega Napoleona, je spet zamenjal stran in prevzel poveljstvo dela njegove vojske med bitko za Quatre-Bras in bitko narodov.

Ko je bil Napoleon premagan in spet poslan v izgnanstvo, je kralj ustanovil posebno maršalsko sodišče, ki ga je zaradi izdaje obsodilo na smrt (čeprav ne soglasno). Usmrčen je bil blizu luksemburških vrtov (Pariz). Zavrnil je prevezo za oči in kot poslednjo čast so mu dovolili, da je poveljeval strelskemu vodu, ki ga je usmrtil.

Sklici uredi

Glej tudi uredi