Martin Brecelj, časnikar, prosvetni in kulturni delavec, * 5. junij 1953, Buenos Aires.

Martin Brecelj
Rojstvo5. junij 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}) (70 let)
Buenos Aires
Narodnostslovenska
Državljanstvo Slovenija
 Italija
 Argentina
Poklicnovinar, politik, učitelj, publicist, kulturni delavec
Poznan poprosvetni in kulturni delavec
StaršiIvan Brecelj
Jožica Brecelj (rojena Legiša)
SorodnikiAleš Brecelj (brat)

Življenje in delo uredi

Rodil se je v Buenos Airesu v družini gradbenika Ivana Breclja. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, srednje pa v Nabrežini, Gorici in Trstu. Maturiral je leta 1972 na liceju dr. France Prešeren v Trstu. Na Univerzi v Trstu nadaljeval študij filozofije in se posebej ukvarjal s filozofijo znanosti, kasneje pa s filozofijo Dušana Pirjevca. Učil je na slovenskih srednjih šolah v Trstu, krajši čas pa je bil v službi v Milanu. Kot publicist je začel sodelovati v tržaškem periodičnem tisku, pri Novem listu, nato pri Mladiki in pri Primorskem dnevniku. Od leta 1984 je poklicni časnikar, najprej pri listu Gospodarstvo, nato pa pri Primorskem dnevniku. V javnem življenju je začel delovati že kot dijak. V letih 1969−1972 je bil predsednik Slovenskega kulturnega kluba v Trstu, od 1970 pa je aktiven v tržaški Slovenski skupnosti (SSk), ves čas je član pokrajinskega sveta stranke, od 1977 pa tudi njenega pokrajinskega izvršnega odbora. Leta 1985 je bil prvič izvoljen v devinsko-nabrežinski občinski svet in postal vodja skupine Slovenske skupnosti v občinskem svetu. Leta 1991 je bil na listi SSk ponovno izvoljen v občinski svet, najprej je bil vodja strankine skupine odbornikov, nato pa 1991 podžupan občine Devin-Nabrežina.[1]

Leta 2023 je od Sergiaj Pahorja prevzel predsedovanje Društva slovenskih izobražencev v zamejstvu (Trst).

Viri uredi

  1. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. (COBISS)