Marija dobi oznanjenje (Antonello da Messina, Palermo)

Marija dobi oznanjenje (ali Virgin Annunciate ) je slika italijanskega renesančnega mojstra Antonella da Messine, ki jo hranijo v Palazzo Abatellis v Galleria Regionale della Sicilia v Palermu, dežela Sicilija, Italija. Verjetno naslikana na Siciliji leta 1476, prikazuje Marijo, ki jo je pri branju prekinil angel z oznanjenjem. Naslikana je v olju na tabli, tehniki, ki jo je v Italiji predstavil njen umetnik [1], in se jo je naučil od severnoevropskih umetnikov, kot je Petrus Christus [2] - s tem je opustil tehniko tempero, zato je lahko izdelal natančno delo, značilna zanj.[3]

Marija dobi oznanjenje
UmetnikAntonello da Messina
Letoc. 1476
Tehnikaolje na tabli
Mere45 cm × 34,5 cm
KrajPalazzo Abatellis, Palermo

»Sliko je leta 1906 Cavaliere Di Giovanni zapustil Museo Nazionale (kasneje Palazzo Abatellis), ki jo je kupil od družine Colluzio v Palermu ...«[4]

Opis uredi

Kot je značilno za posamezne portrete tega umetnika, je Marija prikazana tričetrtinsko.[5] Leto prej je modri plašč v obliki dveh trikotnikov uporabil v drugem delu na isto temo, ki je zdaj v münchenski Alte Pinakothek.[6] Marija je prikazana tako, da gleda iz slike, ne na gledalca, ampak na nevidnega nadangela Gabriela iz okvirja na levi[7] in je tako slikarju omogočila, da ni naslikal Gabriela.

Nenavadno preprosta upodobitev Marije se opusti z bujnimi brokatnimi gubami v poznejših Antonelovih delih[8] in z zlatim ozadjem, ki so ga uporabljali zgodnejši umetniki, kar prikazuje preprosto kot mlado Židinjo, presenečeno ob nadangelovih besedah. S svojimi težkimi gubami[9] njeno preprosto volneno oblačilo predvideva na visoko renesanso, medtem ko se zdi, da diagonalno postavljena omara izstopi iz ravnine slike in se odpre gledalcu.

Simetrična strogost slike temelji na Pieru della Francesci [10], katerega dela je Antonello videl v Urbinu v 1460-ih letih. Opazna je tudi zadržana paleta in preprosto ozadje[11], ki gledalčevo pozornost osredotoča na Marijina čustva.

Sklici uredi

  1. (nemško) Max Semrau: Die Kunst der Renaissance in Italien und im Norden. 1912, S. 263–237.
  2. (nemško) Herbert Alexander Stützer: Malerei der italienischen Renaissance, S. 47–48.
  3. (nemško) Rolf Toman (ed.): Die Kunst der italienischen Renaissance. Architektur, Skulptur, Malerei, Zeichnung. 2007, S. 361.
  4. Note by author Gioacchino Barbera, in Antonello da Messina : Sicily's Renaissance master, p. 46.
  5. (nemško) Peter Humfrey: Das Portrait im Venedig des 15. Jahrhunderts. In: Keith Christiansen, Stefan Weppelmann (ed.): Gesichter der Renaissance. Hirmer u. a., München 2011, ISBN 978-3-88609-706-7, S. 64–76, hier: 48.
  6. (nemško) Hans Belting: Bild und Kult. Eine Geschichte des Bildes vor dem Zeitalter der Kunst. Unveränderter Nachdruck der 2. Auflage. Beck, München 1991, ISBN 3-406-37768-8, S. 389, 390 (online).
  7. (italijansko) Robert A. Gahl, Jr.: „Tempo narrativo nell'Annunziata dell'Antonello da Messina“ (Narrative Time in Antonello da Messina's L'Annunziata). 2003.
  8. (nemško) Manfred Wundram: Frührenaissance. 1980, S. 220.
  9. Keith Christiansen in Antonello da Messina: Sicily's Renaissance master / Gioacchino Barbera, with notes by Keith Christiansen and Andrea Bayer. Metropolitan Museum of Art, New York, Yale University Press New Haven London, 2005 for an exhibition ISBN 0-300-11648-9, S. 15 (online)
  10. (nemško) Christiane Stukenbrock, Barbara Töpper: 1000 Meisterwerke der Malerei von 1300 bis 1850. 2005, S. 35.
  11. (nemško) Stefano Zuffi: Die Renaissance. Kunst, Architektur, Geschichte, Meisterwerke. 2008, S. 134.

Zunanje povezave uredi