Wikipedija

Luksor

mesto v Egiptu


Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor. Število prebivalcev je 506.588 (ocena leta 2012) [1], s površino približno 417 kvadratnih kilometrov [2].

Luksor

الأقصر
Mesto
Tempelj v Luksorju
Tempelj v Luksorju
Zastava Luksor
Zastava
Vzdevek: 
Mesto palač
Luksor se nahaja v Egipt
Luksor
Luksor
Koordinati: 25°41′N 32°39′E / 25.683°N 32.650°E / 25.683; 32.650
Država Egipt
governorateLuxor
Površina
 • Skupno416 km2
Nadm. višina
76 m
Prebivalstvo
 (2012)
 • Skupno506.588
 • demonim
Luksorčan
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Omrežna skupina(+20) 95
Spletna stran[www.luxor.gov.eg www.luxor.gov.eg]
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeAncient Thebes with its Necropolis
Antične Tebe z Nekropolo
KriterijKulturno: i, iii, vi
Referenca87
Vpis1979 (3. zasedanje)

Kot mesto starega egipčanskega mesta Waset, ki ga Grki poznajo kot Thebes, je Luxor pogosto označen kot "največji svetovni muzej na prostem", saj so ruševine tempeljskih kompleksov v Karnaku in Luxorju v sodobnem mestu. Takoj nasproti, čez reko Nil, ležijo spomeniki, templji in grobnice nekropole Zahodnega brega, ki vključuje dolino kraljev.

Na tisoče turistov iz vsega sveta vsako leto obišče te spomenike, kar močno prispeva h gospodarstvu sodobnega mesta.

Etimologija uredi

Ime Luksor prihaja iz arabskega al-'uqṣur (الأقصر), lit. "palače" iz kolektivne množine qaṣr (قصر) [3], ki je lahko sposojena beseda latinskega castrum – 'utrjeni tabor'. [4]

Zgodovina uredi

 
Tempelj v Luksorju

Luksor je bil starodavno mesto Tebe, velika prestolnica (zgornjega) Egipta v času novega kraljestva in veličastno mesto boga Amona, pozneje boga Amon-Ra. Mesto je bilo v starodavnih egipčanskih besedilih označeno kot wꜣs.t (približna izgovorjava 'Waset'), kar pomeni 'mesto žezla' in tudi kot tꜣı͗pꜣt (konvencionalno izgovorjeno kot 'ta ipet' in pomeni 'svetišče'), nato pa so ga v poznejšem obdobju Grki imenovali Tebe (Thebai) in Rimljani za njimi Thebae. Tebe so bile znane tudi kot »mesto 100 vrat«, včasih pa se imenuje »južni Heliopolis« (Iunu-shemaa v starodavni egipčanščini), da bi ga ločili od mesta Iunu ali Heliopolis, glavnega mesta čaščenja boga Ra na severu. Prav tako je bilo pogosto označeno kot niw.t, ki preprosto pomeni 'mesto' in je bilo eno od treh mest v Egiptu, za katera je bil uporabljen ta samostalnik (drugi dve sta bili Memfis in Heliopolis); imenovan tudi niw.t rst, 'južno mesto', kot najjužnejše od njih.

Pomembnost mesta se je začela že v 11. dinastiji, ko je mesto prerastlo v uspešno mesto. [5] Mentuhotep II., ki je združil Egipt po težavah prvega vmesnega obdobja, je stabiliziral zemljišča, saj se je mesto tudi širilo. Faraoni iz novega kraljestva v svojih pohodih do Kuša, v današnjem severnem Sudanu in v dežele Kanaan, Fenicija in Sirija so videli, da se v mestu kopiči veliko bogastva in mesto pridobiva na pomenu. Tebe so igrale pomembno vlogo pri pregonu napadalnih sil Hiksov iz zgornjega Egipta ter bile od 18. do 20. dinastije politična, verska in vojaška prestolnica starega Egipta. Mesto je privabilo ljudstva, kot so Babilonci, Mitani, Hetiti iz Anatolije (sodobne Turčije), Kanaance iz Ugarita, Feničane iz Biblosa in Tira, Minojce z otoka Kreta. Hetitski knez iz Anatolije se je celo poročil s Tutankamonovo vdovo, Ankhesenamun. Politični in vojaški pomen mesta pa je v poznem obdobju bledel, pri čemer so Tebe zamenjala kot politično središče druga mesta v severnem Egiptu, kot so Bubastis, Sais in končno Aleksandrija.

Vendar, kot mesto boga Amon-Raja, Tebe ostajajo verska prestolnica Egipta do grškega obdobja. Glavni bog v mestu je bil Amon, ki so ga častili skupaj z njegovo ženo, boginjo Mut in sinom Khonsujem, bogom Lune. Z vzponom Teb kot najpomembnejšega mesta Egipta se je povečal tudi pomen lokalnega boga Amona in ga povezali z bogom sonca Rajem in ustvarili novega "kralja bogov" Amon-Raja. Njegov veliki tempelj v Karnaku severno od Teb, je bil najpomembnejši tempelj Egipta do konca antike.

Kasneje je mesto napadel asirski cesar Asurbanipal, ki je postavil na prestol libijskega princa Psametika I. Mesto Tebe so bile v ruševinah in nazadovale na pomenu. Vendar je Aleksander Veliki prispel v Amonov tempelj, kjer je bil kip boga iz Karnaka med festivalom Opet, velikim verskim praznikom. Tebe ostajajo mesto duhovnosti do krščanske dobe in privlačijo številne krščanske menihe iz rimskega cesarstva, ki so postavili samostane sredi več antičnih spomenikov, vključno s templjem Hačepsut, ki se zdaj imenuje Deir el-Bahari ('severni samostan').

Geografija uredi

Luksor je na jugovzhodni strani približno 120 kilometrov dolge rečne zanke Nila proti vzhodu, ki se začne na Ad Dīmuqrāt 25 kilometrov jugozahodno od Luksorja in 55 kilometrov severozahodno od mesta do Hammādīja. Governorat Qinā se razteza na obeh straneh obrežja Nila na jugu do 20 kilometrov za Esno in severozahodno do 5 kilometrov pred ruševinami starodavnega egiptovskega mesta Abidos.

V Luksorju reka zagotavlja približno pet kilometrov širok rodoviten pas na obeh bregovih, proti vzhodu pa sledi Vzhodna puščava, na severozahodu pa Libijska puščava. Severno od mesta Libijska puščava skorajda doseže obrežje Nila. Vzhodna puščava ločuje Luksor od 165 kilometrov oddaljenega Rdečega morja na severovzhodu.

 
Luksor

S Qinā in Esno je Luksor povezan ob Nilu z železniško progo, ki je na vzhodnem bregu reke do Asuana. Železniška postaja v mestu je približno 800 metrov od obale Nila. Tik ob železnici je cesta, ki povezuje večja mesta na bregovih Nila. Deset kilometrov jugozahodno od Luksorja je pri kraju Ḑabīyah edini cestni most, ki povezuje oba bregova reke. Mednarodno letališče je sedem kilometrov jugovzhodno od središča mesta na robu Vzhodne puščave.

V in okoli Luksorja so nekatera od najpomembnejših arheoloških najdišč v Egiptu, zaradi katerih je turizem ena izmed najpomembnejših panog v mestu. Zlasti sta znan templja v Luksorju in Karnaku, sredi in severno od mestnega območja in Dolina kraljev in starodavne ruševine v zahodnih Tebah, na zahodnem bregu Nila. Po Nilu kot glavni prometni smeri od Luksorja do Asuana vozijo ladje, kot tudi na sever do Abidosa. Privezi ležijo v mestu vzdolž celotne vzhodne obale Nila.

Gospodarstvo uredi

 
Ulice v Luksorju 2004
 
Suk v Luksorju

Gospodarstvo Lukaorja, tako kot mnogih drugih egipčanskih mest, je močno odvisno od turizma. Veliko ljudi dela tudi v kmetijstvu, zlasti pridelavi sladkornega trsa. Obstajajo tudi številne industrije, kot je lončarska, ki se uporablja za izdelavo posode in drugih predmetov.

Lokalno gospodarstvo je prizadel pokol v Luksorju leta 1997, v katerem je bilo ubitih skupaj 64 ljudi (vključno s 59 turistov), ki so bili v času najhujšega terorističnega napada v Egiptu (pred terorističnimi napadi v Šarm el Šejku) [6]. Masaker že nekaj let zmanjšuje turistične obiske. [7] Po arabski pomladi 2011 se je turizem v Egiptu znatno zmanjšal, kar je spet vplivalo na lokalne turistične trge.

Da bi nadomestili pomanjkanje dohodka, mnogi pridelujejo svojo hrano. Kozji sir, golobi, subvencionirani in doma pečen kruh ter domači paradižnik so običajni pri večini prebivalcev.

Znamenitosti uredi

Vzhodni breg uredi

Zahodni breg uredi

Turizem uredi

 
Trgovalna ulica
 
Winter Palace hotel

Cilj kontroverznega načrta za razvoj turizma je pretvoriti Luksor v ogromen muzej na prostem. Glavni načrt predvideva nove ceste, hotele s petimi zvezdicami, trgovine in IMAX gledališče. Glavna atrakcija je projekt vreden 11 milijonov dolarjev za odkrivanje in obnovitev 2.7-kilometrske avenije sfing, ki je nekoč povezovala templja Luksor in Karnak. Starodavno cestno cesto je zgradil faraon Amenhotep III. in je v 400. pr. n. št. prevzela svojo končno obliko pod Nektanebom I. Več kot tisoč kipov sfing je obkrožalo cesto, ki je bila prekrita z muljem, domovi, mošejami in cerkvami. Izkopavanje se je začelo okoli leta 2004. [8][9]

Nesreča tolpozračnega balona 2013 uredi

Devetnajst azijskih in evropskih turistov je umrlo, ko se je v torek, 26. februarja 2013 v bližini Luksorja po eksploziji plina zrušil toplozračni balon. To je bila ena najhujših nesreč s turisti v Egiptu in pahnila turistično panogo še globlje v recesijo. Med žrtvami so bili francoski, britanski, madžarski, japonski državljani in devet turistov iz Hongkonga. [10]

Pobratena mesta uredi

Luksor je pobraten z:

Sklici uredi

  1. ↑ »World Gazetteer - Egypt: largest cities and towns and statistics of their population«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2012. (retrieved 2010-7-27)
  2. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 4. junija 2007.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  3. ↑ Verner, Miroslav (2013) Temple of the World: Sanctuaries, Cults, and Mysteries of Ancient Egypt Cairo: American University in Cairo Press. p. 232. ISBN 9789774165634
  4. ↑ Shahîd, Irfan (2002) Byzantium and the Arabs in the Sixth Century Washington, D.C.: Dumbarton Oaks Research Library and Collection. ISBN 9780884022848. page 68.
  5. ↑ »History of Luxor (Thebes)«. Sacred Destinations. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. oktobra 2008. Pridobljeno 1. decembra 2008.
  6. ↑ Shock in Sharm Arhivirano 2013-09-24 na Wayback Machine. 23 July, Serene Assir, Al-Ahram Weekly
  7. ↑ "Solidly ahead of oil, Suez Canal revenues, and remittances, tourism is Egypt's main hard currency earner at $6.5 billion per year." (in 2005) ... concerns over tourism's future Arhivirano 2013-09-24 na Wayback Machine. accessed 27 September 2007
  8. ↑ McGrath, Cam (16. junij 2011). »Mideast: Sphinx Avenue Paved With Bitter Memories — Global Issues«. Globalissues.org. Pridobljeno 16. septembra 2011.
  9. ↑ McGrath, Cam (Junij 16, 2011). »Mideast: Sphinx Avenue Paved With Bitter Memories — Global Issues«. Globalissues.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne Novembra 9, 2016. Pridobljeno Septembra 16, 2011.
  10. ↑ (Times of India, Indore, MP, India edition Wed, Feb. 27, 2013)
  11. ↑ »Baltimore City Mayor's Office of International and Immigrant Affairs - Sister Cities Program«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. avgusta 2008. Pridobljeno 18. julija 2009.
  12. ↑ 友好城市 (Friendly cities) Arhivirano 2014-07-19 na Wayback Machine., 市外办 (Foreign Affairs Office), 2008-03-22)

Literatura uredi

  • Bell, Lanny. “Luxor Temple and the Cult of the Royal ka.” Journal of Near Eastern Studies 44 (1985): 251–294.
  • Bongioanni, Alessandro. Luxor and the Valley of the Kings. Vercelli, Italy: White Star Publishers, 2004.
  • Brand, Peter J. “Veils, Votives and Marginalia: The Use of Sacred Space at Karnak and Luxor.” In Sacred Space and Sacred Function in Ancient Thebes. Edited by Peter F. Dorman and Betsy N. Bryan, 51–83. Chicago: University of Chicago Press, 2007.
  • El-Shahawy, Abeer, and Farid S. Atiya. Luxor Museum: The Glory of Ancient Thebes. Cairo, Egypt: Farid Atiya Press, 2005.
  • Haag, Michael. Luxor Illustrated: With Aswan, Abu Simbel, and the Nile. Cairo: American University in Cairo Press, 2009.
  • Siliotti, Alberto. Luxor, Karnak, and the Theban Temples. Cairo: American University in Cairo Press, 2002.
  • Strudwick, Nigel, and Helen Strudwick. Thebes In Egypt: A Guide to the Tombs and Temples of Ancient Luxor. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1999.
  • Weeks, Kent R. The Illustrated Guide to Luxor: Tombs, Temples, and Museums. Cairo, Egypt: American University in Cairo Press, 2005.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Luksor.
 
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Luxor
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luksor&oldid=6093074«