Lojze Zupanc

slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist

Lojze Zupanc, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in publicist, * 21. september 1906, Ljubljana, † 2. junij 1973, Škofja Loka.

Lojze Zupanc
Portret
Rojstvo21. september 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Ljubljana
Smrt2. junij 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (66 let)
Škofja Loka
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpisatelj, pesnik, dramatik, publicist, učitelj, otroški pisatelj

Življenje uredi

Oče mu je bil strojnik Lojze st., mati mu je bila tobačna delavka Marija (rojena Hudež). Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, učiteljišče pa je končal v Mariboru.

Prvič se je zaposlil leta 1928 v Štrekljevcu v Beli krajini. Nato je odšel v Škocjan pri Turjaku (1932-1936), za tem pa v Staro Cerkev (1936-1939). Na koncu je učil v Spodnjem Logu pri Kočevju (1939-1941), tu pa je dočakal tudi vojno. Malo pred osvoboditvijo se je zaposlil pri časopisu Jutro, kasneje pa je spet deloval kot učitelj. Služboval je v osnovni šoli v, Gradcu (1945-1947), nižji gimnaziji v Podzemlju (1947-1954), Gornjem Gradu (1954-1957) in nazadnje na Gimnaziji v Škofji Loki (1957-1959), kjer je leta 1973 umrl.

Delo uredi

Po narodno osvobodilnem boju je pisal povesti iz kmečkega življenja in se posvečal zbiranju ter prirejanju narodopisnega gradiva. Napisal je tudi knjigo o bivanju v kočevskih zaporih (avtobiografska povest Sonce je umrlo, 1964).

Prvo knjigo belokrajnskih pripovedk je izdal leta 1932, nato pa so sledile še druge zbirke: Bili so trije velikani (1932), Dedek povej (1939), Svirel povodnega moža (1944), Velikan Nenasit (1944), Zaklad na Kučarju (1956), leta 1965 pa je Mladinska knjiga izdala izbor njegovih del z naslovom Sto belokrajnskih (1965). Drugo področje, kjer je zbral veliko ljudskih motivov, je Savinjska dolina. Tu sta nastali njegovi zbirki Povodni mož v Savinji (1957) in Palček v čedri (1959). V Škofji Loki in okolici pa je zbral gradivo za knjigo Kamniti most (1959).

Sodeloval je tudi z Alojzijem Bolharjem (1899-1984). Povezovalo ju je zanimanje za slovenska ljudska dela.

O začetku svojih del pripoveduje takole:

Večino svojega življenja sem preživel v različnih krajih Bele krajine. Bil sem deležen gostoljubnosti in ljubezni ljudi, ki sem jih srečeval. Mudil sem se v preprostih kmečkih domovih; ob belokrajnski črnini me je opajala govorica nepozabnih Belokrajncev; in če je vsako življenje bilo bridko, so se preprosti ljudje rajši zatekali v svet domišljije.

— Lojze Zupanc: Povodni mož v Savinji (1971). Založba Mladinska knjiga.

Sodeloval je tudi z Alojzijem Bolharjem (1899-1984). Lojze Zupanc in Alojzij Bolhar sta se zanimala za ljudsko slovstvo. Alojzij Bolhar je zbral veliko Zupancevih del.

Bibliografija uredi

Pravljice in pripovedke uredi

Romani uredi

Povesti uredi

Zbirke črtic uredi

Zbornik uredi

Igre uredi

Dela za mladino uredi

Nagrade uredi

Glej tudi uredi

Viri uredi

Zunanje povezave uredi

  • Lah Andrijan. »Zupanc Lojze«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Lojze Zupanc – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.