Krogla je del naboja, ki zaradi hitrega širjenja smodniških plinov, z veliko hitrostjo zapusti cev strelnega orožja. Pogosto je s tem terminom označen cel naboj, kar pa ni pravi izraz (za razlike glej naboj).

Materiali uredi

Krogle so po navadi izdelane iz mešanice svinca in kositra in jih lahko delno ali v celoti obdaja bakren, medeninast ali plašč iz kakšne druge mehkejše kovine. Obstajajo tudi krogle izdelane iz teflona, mešanice bizmuta in tungstena ter jeklene ali krogle z jedrom iz najtrših materialov kot so titan, osiromašeni uran in podobni za uporabo v prebojnih vojaških kroglah.

Delitev uredi

 
Polnooplaščeni pištolski krogli kalibrov 9mm in 7,65mm ter neoplaščena krogla (svinčenka) kalibra 9mm

Krogle v glavnem ločimo po načinu oplaščenja. Glavne skupine krogel:

  • Polnooplaščene (FMJ) krogle za vojaško, policijsko in športno uporabo,
  • Delno oplaščene krogle z mehko konico (JSP) za lovsko uporabo,
  • Delno oplaščene krogle z votlo konico (JHP) za policijsko uporabo in uporabo v specialnih enotah (včasih imenovane tudi dumdum krogle),
  • Neoplaščene krogle za športno uporabo,
  • Neubojne krogle namenjene policijskim enotam za obvladovanje demonstrantov ali drugih osumljencev (gumijaste ali plastične).

Polnooplaščene vojaške krogle pa se delijo še na:

  • Klasične polnooplaščene (jedro iz svinca ali podobne kovine z veliko gostoto),
  • Markirne (jedro iz mešanice magnezija, kroma in perklorata ali drugih snovi),
  • Prebojne (jedro iz najtrših kovin),
  • Prebojno-zažigalne (vrh krogle iz najtrših kovin, peta pa polnjena z vnetljivimi snovmi),
  • Zažigalne (jedro krogle iz vnetljivih materialov, po navadi iz belega fosforja),
  • Šolske (v preteklosti lesene, danes pa skorajda ne obstajajo več in jih nadomeščajo manevrski naboji brez krogel).