Kresovanje je velik nadzorovan zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar.

Poletni solsticij uredi

Kresovanje na predvečer poletnega solsticija, najdaljšega dne v letu, (v času od 20.–22. junija) je tradicionalno v številnih evropskih državah in so z njim povezane številne ljudske šege in navade. Poganski predniki Slovencev so sprva kresovali v čast božanstvu Kresniku, sčasoma pa se je običaj pomaknil na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika (24. junija).[1]

Prvomajsko kresovanje uredi

Od konca 19. stoletja je ponekod prišel v ospredje kres na predvečer 1. maja, praznika dela. Najvišji kres na svetu, visok 43 m 44cm, so postavili krajani Boštanja 30. aprila 2007, s čimer so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.

Opozarjanje pred nevarnostjo uredi

Na področju Slovenije in tudi zunaj so v času turških vpadov postavljali po hribih kresove kot signalizacijske priprave za obveščanje vasi pred nevarnostjo.

Sklici uredi

  1. Kosmač, Gorazd (10. maj 2015). »Poganske korenine slovenskih običajev«. MMC RTV Slovenija.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi