Koroška statistična regija
Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji.
.png)
Koroška statistična regija uredi
Statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Po podatkih Statističnega urada je gospodarsko pomembno tudi kmetijstvo.
Obsega 5,1 % površine Slovenije uredi
Koroška statistična regija je po površini in številu prebivalcev tretja najmanjša regija v Sloveniji. Obsega nekaj več kot 1.041 km2. V 2021 je na tej površini živelo nekaj manj kot 71.000 prebivalcev ali 3 % vseh prebivalcev Slovenije. Na km2 je na sredini leta 2021 živelo 68 prebivalcev, kar jo je uvrstilo med najredkeje poseljene regije.
Prebivalci starejši od povprečja in majhen delež poročenih uredi
Prebivalci te regije so bili na sredini leta 2021 v povprečju stari 44,8 leta, enako kot v zasavski, kar je bilo leto dni več od povprečja v Sloveniji. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil drugi najmanjši (5,5 %), nižji je bil le še v pomurski regiji (2,5 %).
Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil tukaj najvišji (70 %) in je bil za 18 odstotnih točk višji kot v osrednjeslovenski, kjer je bil najnižji. Delež poročenih je bil drugi najmanjši (42,4 %), delež razvezanih pa najmanjši med regijami (5,5 %); manjši delež poročenih je imela le pomurska regija (40,5 %), ki pa je imela za več kot 2 odstotni točki več razvez (7,6).
Delež prebivalcev, starejših od 14 let, z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil tukaj, enako kot v posavski, tretji najmanjši (v vsaki 20,3 %). Imeli so drugi največji delež srednješolsko izobraženih (56,1 %); uvrstili so se za podravsko (56,3 %). Število študentov na 1.000 prebivalcev (35) je bilo nekoliko manjše od slovenskega povprečja.
Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2021 ocenili v povprečju s 7,7 (na lestvici do 10), kar je bilo enako povprečju v Sloveniji.
Ugodnejše stanovanjske razmere uredi
V tej regiji je bil najmanjši delež oseb, ki so živele v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva: 4,6 %, kar je bilo 6,3 odstotne točke manj od povprečja v Sloveniji. 82 % tukajšnjih gospodinjstev je ocenilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju (to pomeni, da toliko gospodinjstev ni imelo težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal). Povprečna uporabna površina stanovanj je znašala 88 m2 in je bila za skoraj 5 m2 večja od povprečja. Med vsemi stanovanji jih je bilo 62 % tri- ali večsobnih, kar je bilo enako povprečju.
Stopnji delovne aktivnosti in brezposelnosti pod povprečjem uredi
Stopnja delovne aktivnosti je dosegla 64,4 % in je bila tako v 2021 tretja najnižja. Delež delovnih migrantov je bil 20,9 %, kar je bilo za odstotno točko manj od povprečja v državi. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 4,4-odstotna, blizu državnemu povprečju, ki je bilo višje za 0,3 odstotne točke.
Dohodki nižji od povprečja uredi
Ta regija je v 2021 ustvarila 2,6 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca te regije (znašal je 19.176 EUR) je bil četrti najnižji regionalni BDP in je bil od povprečja nižji za 22,6 %. Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo je znašala 1.205 EUR, kar je bilo 66 EUR oz. 5 % manj od državnega povprečja.
Z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 16,2 % oseb; to je bil drugi največji delež na ravni regij, najvišji je bil v obalno-kraški (17 %).
Med najmanj turističnimi regijami uredi
V 2021 so imeli 1,4 % vseh ležišč v Sloveniji ter našteli 1,0 % vseh prihodov in 0,9 % vseh prenočitev turistov v Sloveniji. Manj turistična je bila v tem letu le zasavska regija.
Nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca uredi
Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila v 2021 na ravni regij druga najnižja (10,2 leta).
Gospodinjstvom je bila iz javnega vodovoda dobavljena najmanjša količina vode na ravni regij, ki je na prebivalca znašala 31,5 m3. Prav tako je v tej regiji nastalo najmanj komunalnih odpadkov na prebivalca, in sicer 397 kilogramov, kar je bilo 23 % manj od državnega povprečja. Gre za edino regijo v 2021, ki je imela vrednost tega kazalnika pod 400 kg na prebivalca.
Sestavlja jo 12 občin uredi
Po površini nobena izmed 12 občin ne spada med manjše v Sloveniji, je pa med najredkeje naseljenimi Ribnica na Pohorju; v njej je na sredini leta 2021 živelo 19 prebivalcev na km2 (povprečje za Slovenijo so 104 prebivalci na km2). Največ prebivalcev ima občina Slovenj Gradec; bilo jih je 16.671 in so predstavljali okoli 24 % vseh prebivalcev v regiji.[2]
Koroška statistična regija v številkah uredi
| Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
|---|---|---|---|---|
| Površina, km2, 1. 1. 2021 | 1.041 |
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021 | 67,9
| |
| Število prebivalcev, 1. 7. 2021 | 70.636 |
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021 | 44,8
| |
| Naravni prirast, 2021 | -127 |
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021 | 14,5
| |
| Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022 | 6.275 |
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021 | 21,9
| |
| Število dijakov (po prebivališču), 2021/2022 | 2.517 |
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -1,8
| |
| Število študentov (po prebivališču), 2021/2022 | 2.476 |
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,0
| |
| Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021 | 28.863 |
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021 | -0,8
| |
| Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 21.913 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2021 | 12,9
| |
| Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021 | 3.369 |
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2021 | 26,5
| |
| Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021 | 1.852,86 |
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021 | 64,4
| |
| Število podjetij, 2021 | 5.723 |
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 3,4
| |
| Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021 | 1.355 |
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021 | 19.176
| |
| Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020 | 19.918 |
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021 | 1,8
| |
| Število prihodov turistov, 2021 | 39.557 |
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021 | 566
| |
| Število prenočitev turistov, 2021 | 106.844 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2021 | 272
| |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STA[3]T | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah [2] |
Občine v statistični regiji uredi
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Koroska.net - Osrednji portal koroške regije
- Statistični urad Republike Slovenije
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
- Slovenske statistične regije in občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- Kronika - Iz zgodovine Koroške
- YouTube
Sklici uredi
- ↑ Bogataj, Janez; Klemenc; Andrej Komat; Anton Kos; Matjaž Krajčič; Darij Ogrin; Darko Plut; Dušan Potočnik; Slavič, Irma (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.
- ↑ 2,0 2,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«.
- ↑ »Podatkovna baza SiStat«.