Klinocojzit je kalcijev aluminijev silikat s kemijsko formulo Ca2Al3[O|OH|SiO4|Si2O7]. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in je polimorf ortorombskega cojzita. Kristali so vlaknati ali prizmatični, včasih tudi kratki in stolpičasti.

Klinocojzit
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati,
epidotska skupina
Kemijska formula{Ca2}{Al3}[O|OH|SiO4|Si2O7]
Strunzova klasifikacija09.BG.05a
Klasifikacija DANA58.02.01a.01
Kristalna simetrijaPrizmatična 2/m,
prostorska skupina P 21/m
Osnovna celicaa = 8,98 Å, b = 5,64 Å, c = 10,22 Å,
Z = 2, β = 115,4° V = 467,58 Å3
Lastnosti
Molekulska masa454,36 g/mol
BarvaBrezbarvna, zelena, siva, svetlo zelena rumeno zelena
Kristalni habitVlaknat, masiven, prizmatičen
Kristalni sistemMonoklinski
RazkolnostPopolna na {001}
LomNeraven
Trdota7
SijajSteklast
Barva črteSivkasto bela
ProzornostProzoren, prosojen
Gostota3,3 – 3,4 g/cm3,
izračunana: 3,23 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,706 - 1.724,
nβ = 1,708 – 1,729,
nγ = 1,712 - 1,735
Dvolomnostδ = 0,006 - 0,011
Pleohroizemx: brezbarven, rumeno zelen,
y: brezbarven, zelen ali rožnat,
z: brezbarven, zelen ali rdeč
Kot 2VIzračunan: 72º - 86º,
izmerjen: 14º – 90º
Disperzijar > ali r < v.
TopnostNetopen v vodi in klorovodikovi kislini
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaaluminijev epidot

Klinocojzit je brezbarven, z zamenjavo ionov Al3+ z ioni Fe3+ pa postane bledo rumen do zelen. Z zamenjavo ionov Ca2+ z ioni Mn2+ postane rdečkast do rožnat.

Mineral so prvič našli in opisali leta 1896 na Tirolskem (Avstrija) in ga imenovali po podobnem mineralu cojzitu.

Posebne lastnosti uredi

Razlika med klinocojzitom in zelo podobnim epidotom (Ca2Al2Fe(SiO4)3(OH)) je opazna v optičnih lastnostih tankih rezin pod polarizacijskim mikroskopom. Klinocojzit ne vsebuje Fe3+ ioniov in ima manjši lomni količnik kot epidot. Njegova optična orientacija je dvoosna pozitivna, medtem ko je orientacija epidota dvoosna negativna. Razliko med klinocojzitom in kemijsko identičnim ortorombskim cojzitom se lahko ugotovi iz ekstinkcije.

Nahajališča uredi

 
Klinocojzit z Mount Belvidere, Vermont, ZDA

Klinocojzit se pojavlja predvsem v metamorfnih kamninah, najpogosteje v zelenih skrilavcih in amfibolitskih facijih. Sekundarni klinocojzit je nastal s hidrotermalnim preperevanjem plagioklaza v magmatskih kamninah. Pogosti spremljajoči minerali so epidot, razni kloriti, prehnit, albit, kremen in kalcit, redko tudi biotit, stilpnomelan, pumpeliit in razni granati.

Najbolj znana nahajališča klinocojzita so v Švici, Avstriji, Mehiki, Kaliforniji, na Madagaskarju in v Novozelandskih Alpah.

V Sloveniji so klinocojzit našli na Pohorju pri Visolah nad Slovensko Bistrico.[4]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Mineral Handbook
  2. Mindat
  3. Webmineral data
  4. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

Vira uredi

  • P. Comodi, P. F. Zanazzi: The pressure behavior of clionzoisite and zoisite: An x-ray diffraction study. In: American Mineralogist. 82, 1997, str. 61-68.
  • W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.