John P. Washington
John P. Washington, ameriški vojaški kaplan, * 18. julij 1908, † 3. februar 1943.
John P. Washington | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 18. julij 1908[1][2] Newark[d] |
| Smrt | 3. februar 1943[1][2] (34 let) USAT Dorchester[d] |
| Pripadnost |  Združene države Amerike |
| Rod/ | Kopenska vojska ZDA |
| Aktivna leta | 1941–1943 |
| Čin | Kaplan poročnik |
| Oboroženi konflikti | Druga svetovna vojna |
| Priznanja | Chaplain's Medal for Heroism Distinguished Service Cross Škrlatno srce |
Washington je bil rimskokatoliški duhovnik in poročnik-kaplan Kopenske vojske ZDA. Bil je eden od štirih kaplanov, ki so dali svoja življenja, da so rešili druge vojake med potopitvijo transportne ladje USAT Dorchester med drugo svetovno vojno.
Življenje uredi
Rodil se je v družini Franka in Mary Washington, ki sta se v ZDA preselila iz Irske; imela sta sedem otrok. John je že v mladosti izkazal zanimanje za religijo in kmalu je postal ministrant v lokalni cerkvi v Newarku (New Jersey). Kot nadarjen športnik in dober učenec si je uspel zagotoviti vstop v Seton Hall Preparatory School (South Orange, New Jersey); tu je končal srednjo šolo in hkrati se udeležil več predavanj, s katerimi se je pripravljal na duhovništvo. Po maturiranju je šolanje nadaljeval na Immaculate Conception Seminary School of Theology; male zaobljube je podal leta 1933 in čez dve leti je prejel duhovniško posvečenje.
Naslednjih šest let je deloval v različnih župnijah v New Jerseyju. Potem, ko je Japonska napadla ZDA, se je pridružil Kopenski vojski ZDA kot vojaški kaplan. Sprva je služil v Indiani in Marylandu.
Pozno leta 1942 je bil premeščen v Camp Myles Standish (Taunton, Massachusetts), kjer je končal Kaplansko šolo na Univerze Harvard. Tu je spoznal tudi preostale tri kaplane iz četverice.
Smrt uredi
Vsi štirje so se januarja 1943 vkrcali na transportno ladjo USAT Dorchester, na krovu katere je bilo čez 900 vojakov na poti v Veliko Britanijo preko Grenlandije.
2. februarja 1943 je nemška podmornica U-223 opazila konvoj ladij, v kateri je plula tudi Dorchester. Približala se je konvoju in izstrelila torpedo, ki je zadel Dorchester malo po polnoči. Stotine vojakov so v paniki napolnili krov ladje in se pričeli vkrcavati na rešilne čolne. Nekaj čolnov je bilo poškodovanih in tako neuporabnih; štirje kaplani so pričeli organizirati prestrašene vojake. Pričeli so deliti rešilne jopiče iz shramb; ko jih je zmanjkalo, so se odpovedali svojim in jih dali vojakom. Potem, ko so ladjo zapustili zadnji rešilni čolni, so kaplani ostali na krovu s preostalimi vojaki, ki niso uspeli zapustiti ladje in jih vodili v molitev. 27 minut po udaru torpeda je Dorchester potonil s 672 ljudmi na krovu. Preživeli so nazadnje videli štiri kaplane, ko so stali na krovu, držeč se za roke in v molitvi[3].
Spomin uredi
Vsi štirje kaplani so bili odlikovani s Distinguished Service Cross in škrlatnim srcem. 3. februarja 1951 je predsednik ZDA Harry S. Truman odprl kapelo v njihovo čast v Grace Baptist Church (Filadelfija). Leta 1961 so ustanovili posebno medaljo - Chaplain's Medal for Heroism[3].
Viri in opombe uredi
- ↑ 1,0 1,1 Find a Grave — 1996.
- ↑ 2,0 2,1 TracesOfWar
- ↑ 3,0 3,1 »The Saga of the Four Chaplains«. The Four Chaplains Memorial Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2008. Pridobljeno 5. februarja 2008.
