Johann von Tiefen

Johann von Tiefen je bil od leta 1489 do 1497 veliki mojster tevtonskih vitezov, * 1440, † 25. avgust 1497.

Johann von Tiefen
35. veliki mojster tevtonskih vitezov
Vladanje	1489–1497
Predhodnik	Martin Truchsess von Wetzhausen
Naslednik	Friderik Saški
Rojstvo	okoli 1440 Stara švicarska konfederacija
Smrt	25. avgust 1497 Lemberg, Kraljevina Poljska
Pokop	Königsberška stolnica

Življenje

Rojen je bil okoli leta 1440, domnevno v Švici. Svojo kariero v Tevtonskem redu je začel v Elblągu, kjer je bil desna roka velikega mojstra Heinricha Reussa von Plauena. Leta 1474 je postal memelski komtur, dve leti pozneje pa veliki komtur. Tevtonski red je zastopal v več diplomatskih misijah na številnih evropskih dvorih.

V času velikega mojstra Martina Truchseßa von Wetzhausna je von Tiefen poskušal sprostiti napetosti med Tevtonskim redom in Kraljevino Poljsko. Leta 1480 je postal komtur Brandenburga. 25. junija 1487 je v Drengfurtu izdal ustanovno listino cerkve v Alt Juchi.

Leta 1489 je kapitelj reda von Tiefna imenoval za velikega mojstra. Takoj po izvolitvi je odšel na Poljsko in 18. novembra 1489 v Radomu kot vazal poljskega kralja izkazal Kazimirju IV. Jagelu zahtevani poklon.

Ureditev političnih razmer s Poljsko mu je omogočila, da se je osredotočil na notranje zadeve reda. Ko se je varmijski škof Lucas Watzenrode poskušal osamosvojiti tako od poljske krone kot od velikega mojstra, je von Tiefen maja 1490 poslal Watzenrodeju pisno prošnjo, naj mu dovoli posvetiti kapelo Janeza Krstnika v Groß Stürlacku, in da duhovniku iz Schwarzsteina dovoli maševati.

Leta 1492 je poljski kralj Ivan I. Albert predlagal preselitev Tevtonskega reda iz Prusije v Podolje. Von Tiefen je tej zamisli nasprotoval, ker mu je bilo jasno, da bi to pomenilo konec suverenosti Tevtonskega reda. Pozval se je na Maksimilijana I., cesarja Svetega rimskega cesarstva, in načrt je bil opuščen.

Na poziv Ivana I. Alberta je moral von Tiefen voditi križarski pohod proti Osmanskemu cesarstvu z nalogo, da zavzame pristanišča ob Črnem morju. Njegova vojska je štela 400 vitezov. Na pohodu je ob Dnestru zbolel za grižo. Odločil se je vrniti v Lemberg, kjer si ni več opomogel. Umrl je 25. avgusta 1497 in bil pokopan v stolnici v Königsbergu.

Zapuščina

Njegova zapuščina je bila zamisel o izvolitvi princa Svetega rimskega cesarja za velikega mojstra Tevtonskega reda, ki bi se kot cesarjev podložnik lahko uprl obveznemu poklonu poljskim kraljem.

Viri

• Friedrich Borchert. Die Hochmeister des Deutschen Ordens in Preußen. Preußische Allgemeine Zeitung, 6. oktober 2001.
• Paweł Pizuński. Poczet wielkich mistrzów krzyżackich. Wydawnictwo Arenga Skarszewy. str. 141.
• Walther Killy, Rudolf Vierhaus, Deutsche biographische Enzyklopädie; Band 4. München: Walther Killy, 1996, str. 373. ISBN 3-598-23160-1.

Vladarski nazivi
Predhodnik:  Martin Truchsess von Wetzhausen	35. veliki mojster Tevtonskega reda 1489–1497	Naslednik:  Friderik Saški