Jareninski potok
Jarenínski potok je pritok Perniškega jezera v severnem delu Slovenskih goric. Njegov začetek je v plitvi grapi, nato pa teče po dolgi dolini proti jugu skozi razložena naselja Polički Vrh, Jareninski Vrh in Jareninski Dol vse do izliva v jezero. Celotno porečje je zgrajeno iz srednjemiocenskega laporja, zato je v dolinskem dnu večinoma neprepustna ilovnata prst. Ker ima potok tudi zelo majhen strmec, je bilo dolinsko dno nekoč mokrotno in večinoma v logih in mokrotnih travnikih, domačije pa so bile pomaknjene na nekoliko višje obrobje doline.[1] Podobne doline so tudi ob sosednjih pritokih Pesnice in se v ljudskem jeziku imenujejo doli; od tod tudi ime doline (Jareninski dol) in naselja (Jareninski Dol).
Jareninski potok | |
---|---|
Lokacija | |
Države | Slovenija |
Fizične lastnosti | |
Izvir | jugovzhodno od Šentilja 46°40′26.51″N 15°40′46.58″E / 46.6740306°N 15.6796056°E |
⁃ nadm. višina | 340 m |
Izliv | v Perniško jezero 46°36′1.31″N 15°43′4.59″E / 46.6003639°N 15.7179417°E |
⁃ nadm. višina | 249 m |
Dolžina | 9 km |
Geopedia | vodotok Jareninski potok |
Tudi po tej dolini je nekdanji potok drobno vijugal po dolinskem dnu med gostim obvodnim rastjem, kar je nudilo ugodne pogoje za živi svet. V njej je še nedavno gnezdila zlatovranka (Coracias garrulus), na Slovenskem ogrožena ptičja vrsta, vendar je v zadnjih letih izginila, zelo verjetno zaradi melioracij v dnu doline in intenzifikacije kmetijstva.[2]
Današnji potok in njegova bližnja okolica sta ostala v bolj ali manj naravnem stanju samo v zgornjem delu do Jareninskega dvora, v ostalem delu doline pa so v 70. letih dvajsetega stoletja izvedli obsežne melioracije. Z njimi so nekdanji potok spremenili v umetni kanal in vanj speljali številne osuševalne jarke in drenažne cevi, s čimer so nekdanje mokrotne travnike preuredili v njivske površine. To je sicer spodbudilo razvoj intenzivnega kmetijstva v dolini, vendar pa so tako veliki posegi močno zmanjšali nekdanjo pestrost mokrotnih habitatov in tudi povečali dotok hranil in mulja v zgornji del Perniškega jezera. Pred časom se je celo razmišljalo o renaturaciji umetne struge potoka, vendar zaenkrat ni bilo narejenega nič konkretnega.[3]
Najspodnejši del doline, dolvodno od regionalne ceste Vosek–Jurovski Dol, vključno s Perniškim jezerom, je evidentiran kot naravna vrednota državnega pomena[4] in hkrati tudi formalno razglašen za krajinski park (Krajinski park Jareninski dol) s površino 469 ha (ustanovljen 1992).[5] Poleg obeh delov jezera so v njem z biološkega vidika najpomembnejša mokrišča ob izlivu Jareninskega in Vukovskega potoka v jezero.
Opombe in sklici uredi
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763-1787)«. Pridobljeno 23. novembra 2017.
- ↑ »Pritožba pri Komisiji Evropskih skupnosti zaradi neizpolnjevanja prava skupnosti. Kršenje Direktive o pticah (Direktiva št. 79/409/EGS) in Direktive o habitatih« (PDF). Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 2013. str. 14–15. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. novembra 2017. Pridobljeno 23. novembra 2017.
- ↑ »Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Pesnica«. Pridobljeno 23. novembra 2017.
- ↑ »Seznam naravnih vrednot v Sloveniji« (PDF). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. novembra 2014. Pridobljeno 23. novembra 2017.
- ↑ »Širša zavarovana območja«. ARSO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2018. Pridobljeno 23. novembra 2017.