Ivan Mercina

slovenski učitelj in glasbenik (1851-1940)

Ivan Mercina, slovenski učitelj in glasbenik, * 29. junij 1851, Goče, † 27. julij 1940, Gorica.

Ivan Mercina
Portret
Rojstvo29. junij 1851({{padleft:1851|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})
Goče
Smrt27. julij 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (89 let)
Gorica
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Kraljevina Italija
Poklicučitelj, glasbenik, zborovodja, publicist

Življenje in delo uredi

 
Slovenski pritrkovavec (1926)

Končal je učiteljišče v Gorici (1874) in bil imenovan za vodjo in učitelja na novoustanovljeni pripravnici za učiteljišče v Proseku. Po dveh letih je napravil državni izpit za učitelja na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim in nemškim jezikom in bil imenovan za učitelja v Materiji. Leta 1879 se je vrnil v Gorico in postal učitelj na državni šoli za dečke, tu je ostal do upokojitve leta 1917.[1]

Mercina je bil od leta 1880 član izpraševalne komisije za ljudske šole in kot glasbenik tudi za otroške vrtce. Verjetno je v okolju in za potrebe otrok začel pisati enoglasne pesmice, ki jih je 1893 izdala Družba svetega Cirila in Metoda z naslovom Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole. Od 126 enoglasnih napevov je v tej zbirki 89 Mercinovih pesmi. Nad 30 let je poučeval petje v goriškem semenišču. Na realki je učil petje 1886, nato pa je prevzel pouk petja in klavirja na ženskem učiteljišču, tu je nekaj časa učil tudi slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Leta 1880 je prevzel vodenje mešanega pevskega zbora goriške čitalnice in ga vodil 25 let, ter poleg mešanega ustanovil še ženski in moški pevski zbor. Mercina se je v mladosti zanimal tudi za zvonove. Kot deček in dijak je zvonil in pritrkoval. Po 1. svetovni vojni je pričel nastopati kot zvonoslovec, ko je svaril pred nabavo jeklenih zvonov (bronaste so med vojno pobrali in jih uporabili za izdelavo orožja). O zvonovih je pisal članke v goriško Stražo, Cerkvenega glasbenika in Zbornik svečenikov Sv.Pavla. Nadškof Frančišek Borgia Sedej ga je imenoval za uradnega pregledovalca zvonov goriške nadškofije. Za slovensko zvonoslovje je pomembnih več Mercinovih knjig.[1]

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Bibliografija uredi

  • Slovenski pritrkovavec : navodilo za pritrkavanje cerkvenih zvonov po številkah (COBISS)
  • Zbrani zvonoslovni spisi (COBISS)
  • Cerkovnikovo opravilo v zvoniku (COBISS)
  • Zvonoznanstvo : zbrani zvonoslovni spisi (COBISS)

Zunanje povezave uredi

  • Premrl Stanko. »Mercina Ivan«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.