Iterbij

Iterbij, ₇₀Yb
Iterbij
Izgovarjava	IPA: [iˈtɛːrbɪj]
Videz	srebrno bel; z rumenkastim odtenkom
Standardna atomska teža Ar, std(Yb)	173,045(10)
Iterbij v periodnem sistemu
	tulij ← iterbij → lutecij
Vrstno število (Z)	70
Skupina	n/a
Perioda	perioda 6
Blok	blok f
Razporeditev elektronov	[Xe] 4f14 6s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 8, 18, 32, 8, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	824 °C
Vrelišče	1196 °C
Gostota (blizu s.t.)	6,90 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	6,21 g/cm3
Talilna toplota	7,66 kJ/mol
Izparilna toplota	129 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	26,74 J/(mol·K)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0, +1, +2, +3 (bazični oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,1 (?)
Ionizacijske energije	1.: 603,4 kJ/mol ; 2.: 1174,8 kJ/mol ; 3.: 2417 kJ/mol ; ;
Atomski polmer	empirično: 176 pm
Kovalentni polmer	187±8 pm
	Spektralne črte iterbija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	ploskovno centrirana kocka (pck)
Hitrost zvoka tanka palica	1590 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek	β, poly: 26,3 µm/(m⋅K) (s.t.)
Toplotna prevodnost	38,5 W/(m⋅K)
Električna upornost	β, poly: 0,250 µΩ⋅m (pri s.t.)
Magnetna ureditev	paramagnetik
Magnetna susceptibilnost	+249,0·10−6 cm3/mol (2928 K)
Youngov modul	β form: 23,9 GPa
Strižni modul	β form: 9,9 GPa
Stisljivostni modul	β form: 30,5 GPa
Poissonovo razmerje	β form: 0,207
Trdota po Vickersu	205–250 MPa
Trdota po Brinellu	340–440 MPa
Številka CAS	7440-64-4
Zgodovina
Poimenovanje	po kraju Ytterby (Švedska), kjer so ga najprej odkopavali
Odkritje	Jean Charles Galissard de Marignac (1878)
Prva izolacija	Carl Auer von Welsbach (1906)
Najpomembnejši izotopi iterbija
	Kategorija: Iterbij; prikaži · pogovor · uredi · zgodovina \| reference

Iterbij je kemični element s simbolom Yb in atomskim številom 70. Je štirinajsti in predzadnji element v lantanidni seriji, ki je osnova za relativno stabilnost njegovega +2 oksidacijskega stanja . Vendar je tako kot drugi lantanidi tudi njegovo najpogostejše oksidacijsko stanje +3, tako v oksidu, kot v halogenidih in drugih spojinah. V vodni raztopini, tako kot spojine drugih poznih lantanidov, topne spojine iterbija tvorijo komplekse z devetimi molekulami vode. Zaradi svoje elektronske konfiguracije z zaprto lupino se njegova gostota, tališče in vrelišče bistveno razlikujejo od večine drugih lantanidov.

Leta 1878 je švicarski kemik Jean Charles Galissard de Marignac iz redke zemlje "erbija " ločil še eno samostojno komponento, ki jo je imenoval "ytterbia" po vasi Ytterby na Švedskem, blizu katere je našel novo sestavino erbija . Sumil je, da je ytterbia spojina novega elementa, ki ga je poimenoval "iterbij" (skupno so po tej vasi poimenovali še tri druge elemente, itrij, terbij in erbij . Leta 1907 so iz ytterbie izločili nov mineral, ki so ga imenovali "lutecia" in iz njega kasneje separirali element "lutecij" (Georges Urbain, Carl Auer von Welsbach in Charles James). Po nekaj razpravah se je Marignacovo ime "iterbij" ohranilo. Sorazmerno čisti vzorec kovine so pridobili šele leta 1953. Trenutno se iterbij uporablja predvsem kot dodatek nerjavečega jekla ali kot aktiven laserski medij, manj pogosto kot vir gama žarkov.

Naravni iterbij je mešanica sedmih stabilnih izotopov, ki so skupaj prisotni v koncentracijah 0,3 dnm. Element pridobivajo na Kitajskem, v ZDA, Braziliji in Indiji iz mineralov monacita, euksenita in ksenotima . Koncentracija iterbija je nizka, ker jo najdemo le med številnimi drugimi redkimi zermljami ; poleg tega je med najmanj bogatimi. Ko je iterbij enkrat ekstrahiran in prepariran , je nekoliko nevaren, ker draži oči in kože. Kovina je nevarna za požar in eksplozijo.

Sklici uredi

↑ Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.
↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
↑ »Standard Atomic Weights 2015«. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights. 12. oktober 2015. Pridobljeno 18. februarja 2017.
↑ »Standard Atomic Weight of Ytterbium Revised«. Chemistry International. Oktober 2015. str. 26. doi:10.1515/ci-2015-0512. eISSN 0193-6484. ISSN 0193-6484.
↑ Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Poglejte si besedo iterbij ali Iterbij v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Iterbij

[1] Greenwood, Norman N.; Earnshaw, Alan (1997). Chemistry of the Elements (2. izd.). Butterworth-Heinemann. str. 112. ISBN 978-0-08-037941-8.

[CIAAW2013-2] Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.

[CIAAW2015-3] »Standard Atomic Weights 2015«. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights. 12. oktober 2015. Pridobljeno 18. februarja 2017.

[4] »Standard Atomic Weight of Ytterbium Revised«. Chemistry International. Oktober 2015. str. 26. doi:10.1515/ci-2015-0512. eISSN 0193-6484. ISSN 0193-6484.

[Cloke1993-5] Yttrium and all lanthanides except Ce and Pm have been observed in the oxidation state 0 in bis(1,3,5-tri-t-butylbenzene) complexes, see Cloke, F. Geoffrey N. (1993). »Zero Oxidation State Compounds of Scandium, Yttrium, and the Lanthanides«. Chem. Soc. Rev. 22: 17–24. doi:10.1039/CS9932200017. and Arnold, Polly L.; Petrukhina, Marina A.; Bochenkov, Vladimir E.; Shabatina, Tatyana I.; Zagorskii, Vyacheslav V.; Cloke (15. december 2003). »Arene complexation of Sm, Eu, Tm and Yb atoms: a variable temperature spectroscopic investigation«. Journal of Organometallic Chemistry. 688 (1–2): 49–55. doi:10.1016/j.jorganchem.2003.08.028.

[6] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]