Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti (arabsko أبو بكر محمد بن يحيى بن الصائغ), znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (arabsko ابن باجة, latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor:[6] filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
| Ibn Badža | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | cca. 1080[1] Sarakusta[d], Taifa Sarakuste[d], Zaragoza[d][2] |
| Smrt | 1139[1][3][4] Fes[1][5] |
| Državljanstvo | Taifa Sarakuste[d] |
| Poklic | filozof, matematik, astronom, pisatelj, zdravnik, botanik, pesnik, fizik, glasbenik, politik |
| Obdobje | Srednjeveška filozofija |
| Regija | Islamska znanost in filozofija |
| Šola/tradicija | novoplatonizem, aristotelizem |
Glavna zanimanja | medicina, falsifa, politična filozofija, psihologija, astronomija, matematika, poezija |
Pomembne ideje | »Način življenja osamljenih«, individualizem |
Vplival na | |
Življenje in delo uredi
Živel je v Granadi in Saragosi. Napisal je več razprav o astronomiji, v katerih je kritiziral Ptolemejevo delo in na ta način pripravil pot Ibn Tufajlu in Al-Bitrudžiju. Njegove druge razprave govorijo o zdravnikih, ki jih je navajal Ibn Al-Bajtar, in o medicini. Močno so vplivale na Ibn Rušda.
Njegovo najpomembnejše delo, ki se je edino, poleg oprostilnega pisma nekemu prijatelju, ohranilo, je nedokončana filozofska razprava Način življenja osamljenih (Tadbir al-Mutavahid}, latinsko De regimine solitarii), ki je prišlo do nas le v hebrejskem prevodu. V knjigi je hotel prikazati kako lahko človek brez pomoči doseže združitev z aktivnim razumom in na drugi strani, da je cilj filozofije postopna popolnost ljudskega duha s pomočjo božanskega duha.
V astronomiji se odpove epiciklom, ne pa tudi sferični urejenosti sveta.
Leta 1138 je bil verjetno umorjen[7], star 43 let. Njegove misli je naprej razvil Ibn Tufajl. Muslimanski biografi so ibn Badži očitali brezboštvo[navedi vir].
Opombe in sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #118859803 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ NUKAT — 2002.
- ↑ Gran Enciclopedia Aragonesa — 1977.
- ↑ Stanford Encyclopedia of Philosophy — Stanford University, Center for the Study of Language & Information, 1995. — ISSN 1095-5054
- ↑ Sardar, Ziauddin. »Science in Islamic philosophy« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2009. Pridobljeno 5. oktobra 2008.
- ↑ Corbin, str. 126
Literatura uredi
- Corbin, Henry, Zgodovina islamske filozofije, Mohorjeva družba, Celje, 2001 (COBISS)
