Hudičeve skale
| Ta članek ne zagotavlja dovolj konteksta (vsebinske skladnosti) za bralce, ki ne poznavajo téme. |
Hudičeve skale so konglomeratna skalnata gmota nad Kamnico.
Nastanek uredi
Drava je nekoč tekla mnogo višje kot danes. Prod in pesek, ki ju je odlagala ob strugi, sta se s časoma spoprijela v kamnino konglomerat. Kamnina je kasneje razpokala in površinsko preperela in nastale so Hudičeve skale.
Opis uredi
Razporejene so v trikotniku s stranicami 16 m v smeri zahod - vzhod, 15 m v smeri jug - vzhod in 18 m v smeri vzhod - severozahod. Ležijo tesno druga ob drugi. Visoke so od 2,2 do 4 metre. Nekaj metrov proti severu je še en skalni osamelec, ki je premera 1,5 m iv višine 1,5 m. Skale sestavljajo miocenski konglomerati, ki so svetlo sive do zelenkasto sive barve. Vsebujejo prodnike, ki so veliki od 1 do 13 cm. Prodniki so večinoma močno zaobljeni. V konglomeratu je tudi veliko skupkov kremenovih kristalčkov. Med konglomerati so tudi tanki vložki peščenjaka in peščenega laporja. V peščenjaku se lahko najdejo ostanki školjik in sledovi lazenja. Skale so izreden pojav v naravnem stanju.
Hudičeve skale so danes priljubljena izletniška točka na planinski poti do Tojzlovega vrha. Z njih se odpira čudovit razgled na Dravsko jezero z jezom in Mariborskim otokom pod njim.
Od kod ime? uredi
Legenda pravi, da so Kamničani postali zelo neverni. Nad takimi dušami je dobil oblast hudič. Neke noči je znosil na vrh gregene z Dravske doline mogočne skale z namenom pokončati Kamničane in njihove duše prikleniti v peklenskem kraljestvu. Toda v trenutku, ko je dvignil prvi kamen, da ga vrže na Kamnico je posijalo sonce in v vasi je zapel petelin. Vrag je izgubil moč in je moral pobegniti. Skale so ostale in s tem tudi njihovo ime.
Viri uredi
- Evidenca naravnih vrednot, Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor
- Revija "Planine ob meji"
- Diplomsko delo "Miocenske plasti v okolici Kamnice
Zunanje povezave uredi
