Wikipedija

Hotepsekemvi

Hotepsekemvi je Horovo ime egipčanskega kralja, ustanovitelja Druge egipčanske dinastije. Natančna dolžina njegove vladavine ni znana. Torinski seznam kraljev mu pripisuje neverjetnih 95 let,[4] medtem ko egipčanski zgodovinar Maneto poroča, da je vladal 38 let.[5] Egiptologi ugotavljajo, da sta trditvi pretirani ali napačno interpretirani in trdijo, da je vladal 25 ali 29 let.[6]

Hotepsekemvi
Bedjatau, Bedjau, Boethos, Bochus
Kamnita vaza s Hotepsekemvijevim serekom
Kamnita vaza s Hotepsekemvijevim serekom
Faraon
Vladavina25-29 let (Druga dinastija; od okoli leta 2890 pr. n. št.)
Predhodniknezanesljivo; Kaa ali Sneferka
NaslednikNebra
Vladarski nazivi
OtrociNebra
PokopanSakara

Ime uredi

 
Kartuša s Hotepsekemkvijevim imenom na Abiškem seznamu kraljev (kartuša št. 9))

Hotepsekemvijevo ime so arheologi odkrili na glinastih pečatih, kamnitih posodah in koščenih valjih v Sakari, Gizi, Badariju in Abidu. Na več kamnitih posodah je Hotepsekemvi omenjen skupaj s svojim naslednikom Nebro.[1][7][8][9]

Hotepsekevijevo Horovo ime je za egiptologe zanimivo predvsem zato, ker bi lahko kazalo na turbuletntno stanje v kraljestvu v tistem času. Egipčanska beseda hotep pomeni miroljuben in biti zadovoljen, lahko pa pomeni tudi sprava ali spraviti se.

Hotepsekemvijevo polno ime bi se torej lahko bralo dve sili sta se pomirili ali zadovoljstvo v silah. Oboje ima pomemben politični pomen. Izraz dve sili bi lahko pomenil Gornji in Spodnji Egipt ali božanstvi Hora in Seta.[1][10][11]

Od Hotepsekemvija dalje sta se Horovo ime in nebti začela pisati na enak način. Domneva se, da je imela sprememba neko filozofsko ozadje, ker ima prevod Horovega imena jasno definiran simboličen pomen. Horovo ime morda kaže, da ga je kralj privzel šele po svojem prihodu na prestol.[1]

Družina uredi

Ime Hotepsekemvijeve soproge ni znano. Njun si bi lahko bil Kraljev sin in Sopdujev svečenik z imenom Perneb. Ko so njegovo ime in naziva odkrili tudi na glinastih pečatih v galeriji grobnice, ki bi lahko pripadala Hotepsekemviju ali njegovemu nasledniku Nebri, je domneva postala vprašljiva.[12][13]

Identiteta uredi

 
Koščen valj s Hotepsekemvijevim serekom

Hotepsekemvija se običajno istoveti z vladarjem z ramzeškim kartušnim imenom Bedjau na Abiškem seznamu kraljev, Bedjataujem na Giškem seznamu kraljev, Netjer-Bauom s Sakarskega seznama kraljev in Bau-hetepjujem s Torinskega seznama kraljev. Egiptolog Wolfgang Helck omenja podobno ime Bedjatau s kratkega seznama kraljev na pisalni tablici iz mastabe G1001, ki je pripadala visokemu državnemu uradniku Mesdjeruju. Bedjatau pomeni livar, Helk pa trdi, da gre za napačno zapisano Hotepsekevijevo ime, ker je hieroglif za zapis izraza Hotep zelo podoben znaku za livarsko peč v hieratski pisavi. Abiški seznam kraljev povzema njegovo ime iz Starega kaljestva. Imeni Netjerbau in Bau-hetepju sta problematični, ker egiptologi niso odkrili nobenega zapisa iz Hotepsekemvijevega časa, na katerem bi bili omenjeni imeni.[1][14][15]

Vladanje uredi

O Hotepsekemvijevem vladanju je malo znanega. Sodobni viri kažejo, da bi na prestol lahko prišel po obdobju političnih sporov, v katerih sta bila udeležena tudi Hor Ptič in Sneferka. Za slednjega se domneva, da gre za alternativno ime kralja Kaaja, ki ga je uporabljal zelo malo časa. Po mnenju egiptologov Wolfganga Helcka, Dietricha Wildunga in Georgea Reisnerja potek dogodkov potrjuje grobnica kralja Kaaja, katero so po koncu Prve dinastije oplenili in med Hotepsekemvijevo vladavino obnovili. Plenjenje pokopališča in nenavadno spravljivo Hotepsekemvijevo ime bi lahko bila dokaz za dinastični spor. Helk razen tega domneva, da sta bili imeni kraljev Sneferkaja in Hora Ptiča izpuščeni s kasnejših seznamov kraljev ravno zaradi njunih spopadov za egipčanski prestol, ki so povzročili propad Prve dinastije.[1][16]

 
Vhod v grobno galerijo pod Unasovim prehodom

Glinasti pečati dokazujejo da je Hotepsekemvi zgradil novo kraljevo rezidenco z imenom Hor sijoča zvezda. Pri Butu je zgradil tempelj malo znanega božanstva Nečer-Ahti in postavil kapelo bele krone. Bela krona je bila simbol Gornjega Egipta in še en dokaz porekla Hotepsekemvijeve dinastije in vira njegove politične moči.[1][17] Egiptlogi, na primer Nabil Swelim, poudarjejo, da med Hotepsekemvijevo vladavino ni bilo Sedovega festivala, kar kaže, da je vladal manj kot trideset let. Sedov festival se je namreč praznoval na trideseseto obletnico vladanja aktualnega vladarja.[18]

Staroegipčanski zgodovinar Maneto je Hotepsekemvija imenoval Boëthôs in poročal, da je med njegovim vladanjem pri Bubastisu »nastala vdrtina, v keteri je umrlo veliko ljudi«. Čeprav je Maneto pisal skoraj tisoč let po omenjenem dogodku, je njegova pripoved morda telemljila na resničnem dogodku, ker je pokrajina okoli Bubastisa seizmimčno aktivna.[5]

Grobnica uredi

Položaj Hotepsekemvijeve grobnice ni znan. Egiptologi, med njimi Flinders Petrie, Alessandro Barsanti in Toby Wilkinson, so prepričani, da je bil kralj pokopan v ogromni podzemni galeriji (grobnica B) v Sakari. V teh galerijah so odkrili veliko glinastih pečatov s Hotepsekemvijevim imenom.

Egiptologi, na primer Wolfgang Helck in Peter Munro, v to niso prepričani in trdijo, da je bil v galeriji grobnice B pokopan kralj Nebra. Trditev naj bi potrjevali številni Nebrovi pečati, odkriti v tej galeriji.[9][19][20][21][22]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 Wolfgang Helck: Untersuchungen zur Thinitenzeit. Ägyptologische Abhandlungen, Vol. 45, Harrassowitz, Wiesbaden 1987, ISBN 3-447-02677-4.
  2. ↑ Alan H. Gardiner: The royal canon of Turin. Reissued. Griffith Institute, Oxford 1997, ISBN 0-900416-48-3, vol. 1
  3. ↑ Edward Brovarski: Two old writing boards from Giza. In: Annales du Service des Antiquités de l'Egypte. vol. 71, 1987, ISSN 1687-1510, str. 27–52, issue 1, Online (PDF; 11 MB) Arhivirano 2013-01-29 na Wayback Machine..
  4. ↑ Alan H. Gardiner: The royal canon of Turin. Griffith Institute of Oxford, Oxford (UK) 1997, ISBN 0-900416-48-3, str. 15 in Preglednica I.
  5. ↑ 5,0 5,1 William Gillian Waddell: Manetho. The Loeb Classical Library, Volume 350. Harvard University Press, Cambridge (Mass.) 2004 (ponatis), ISBN 0-674-99385-3, str. 37–41.
  6. ↑ Dietrich Wildung: Die Rolle ägyptischer Könige im Bewusstsein ihrer Nachwelt. Teil 1: Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien; Münchener Ägyptologische Studien, Volume 17. Deutscher Kunstverlag, München/Berlin, 1969, str. 31-33.
  7. ↑ Guy Brunton: Qau and Badari I, with chapters by Alan Gardiner and Flinders Petrie, British School of Archaeology in Egypt 44, London 1927: Bernard Quaritch, Tafel XIX, str. 25.
  8. ↑ Gaston Maspero: Notes sur les objets recueillis sous la pyramide d'Ounas in:Annales du Service des Antiquités de l'Egypt (ASAE) Vol. III. Kairo 1902, str. 185–190.
  9. ↑ 9,0 9,1 Eva-Maria Engel: Die Siegelabrollungen von Hetepsechmui und Raneb aus Saqqara. V: Ernst Czerny, Irmgard Hein, Hermann Hunger, Dagmar Melman, Angela Schwab: Timelines: Studies in Honour of Manfred Bietak. Peeters, Leuven 2006, ISBN 90-429-1730-X, str. 28–29.
  10. ↑ Peter Kaplony: Er ist ein Liebling der Frauen – Ein „neuer“ König und eine neue Theorie zu den Kronprinzen sowie zu den Staatsgöttinnen (Kronengöttinnen) der 1./2. Dynastie. V: Manfred Bietak: Ägypten und Levante. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2006 ISBN 978-3-7001-6668-9, str. 126–127.
  11. ↑ Peter A. Clayton: Chronicle of the Pharaohs: The Reign-by-reign Record of the Rulers and Dynasties of Ancient Egypt, Thames and Hudson, London 2006,ISBN 0-500-28628-0, atr. 26.
  12. ↑ Toby A.H. Wilkinson: Early dynastic Egypt: Strategy, Society and Security. Routledge, London u. a. 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 296.
  13. ↑ Peter Kaplony: Inschriften der Ägyptischen Frühzeit. Band 3, Ägyptologische Abhandlungen Bd. 8. Harrassowitz, Wiesbaden 1963, ISBN 3-447-00052-X, str. 96.
  14. ↑ Edward Brovarski: Two Old Kingdom writing boards from Giza. Annales du Service des Antiquités de l´Egypte, Vol.71, 1987, Table 1.
  15. ↑ Thomas Schneider: Lexikon der Pharaonen. Albatros, Düsseldorf 2002, ISBN 3-491-96053-3, str. 134.
  16. ↑ Dietrich Wildung: Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, str. 36–41.
  17. ↑ Toby A.H. Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 285-286.
  18. ↑ Nabil M.A. Swelim: Some Problems on the History of the Third Dynasty. Archaeological Society, Alexandria 1983, Archaeological and Historical Studies 7, str. 67-77.
  19. ↑ Alessandre Barsanti v: Annales du service des antiquités de lÉgypte - Súppleménts; Volume II. Institut Français d'Archéologie Orientale, Kairo 1902. Str. 249–257.
  20. ↑ Toby A.H. Wilkinson: Early Dynastic Egypt. Routledge, London 1999, ISBN 0-415-18633-1, str. 83-84.
  21. ↑ Wolfgang Helck: Wirtschaftsgeschichte des alten Ägypten im 3. und 2. Jahrtausend vor Chr. Brill, Leiden 1975, ISBN 90-04-04269-5, str. 21–32.
  22. ↑ Peter Munro: Der Unas-Friedhof Nordwest I. Von Zabern, Mainz 1993, str. 95.
Hotepsekemvi
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Kaa
ali
Sneferka 		Faraon Starega Egipta
okoli 2890 pr. n. št. 		Naslednik: 
Nebra
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hotepsekemvi&oldid=5840875«