Hopeš
Hopeš ali hepeš (egipčansko ḫpš) je bil staroegipčanski srpast meč, ki se je razvil iz bojnih sekir.[1][2] Tipičen hopeš je bil dolg 50–60 cm, včasih tudi krajši. Top in zakrivljen vrh orožja je lahko služil kot učinkovita gorjača ali kljuka. V Novem kraljestvu so bronaste hopeše zamenjali železni.[3] Najstarejši znani prikaz orožja je na Steli jastrebov iz zgodnjega dinastičnega obdobja (najmanj 2500 pr. n. št.), na kateri je sumerski kralj Eannatum Lagaški oborožen s hopešem.[4] Beseda hopeš bi zaradi podobne oblike lahko izhajala iz besede noga. Hieroglif ḫpš (noga) se je pojavljal že v sarkofaških besedilih iz prvega vmesnega obdobja Egipta.[5]
| Hopeš | |
|---|---|
 Hopeš iz Nablusa iz 18. stoletja pr. n. št.; rezilo je okrašeno z vstavki iz elektruma | |
| Vrsta | meč |
| Država izvora | Egipt |
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | okoli 3. tisočletja pr. n. št. - 1300 pr. n. št. |
| Uporabniki | Novo egipčansko kraljestvo |
| Vojne | Bitka pri Kadešu |
| Značilnosti | |
| Dolžina | 50 – 60 cm |
| ḫpš ('noga') |
|---|
| Egipčanski hieroglifi |
Rezilo je bilo nabrušeno samo na zunanji strani ukrivljenega dela orožja. Orožje, ki se je razvilo iz bojnih sekir, kljub temu ni bilo sekira. Iz uporabe je prišel okoli leta 1300 pr. n. št., čeprav je še omenjen na Kamnu iz Rosette iz leta 196 pr. n. št.[6]
Z kopešem je upodobljenih več faraonov. Nekaj orožij so odkrili tudi v kraljevih grobnicah, enega celo v Tutankamonovi.[4]
Nekaj hopešev je bilo ostro nabrušenih, veliko pa jih je imelo topo rezilo, katerega očitno niso nikoli nameravali nabrusiti. Slednji so bili morda namenjeni samo za ceremonialno rabo.[4]
Sklici uredi
- ↑ Hamblin (2006): Warfare in the Ancient Near East, str. 66–71.
- ↑ Wise, Terence (1981). Ancient Armies of the Middle East. Osprey Publishing. str. 23-25. ISBN 978-0-85045-384-3.
- ↑ Howard, Dan (2011). Bronze Age Military Equipment. Casemate Publishers. str. 31–34. COBISS 9305440. ISBN 978-1-84884-293-9.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Mike Loades (2010). Swords and Swordsmen. Pen & Sword Military. str. 1–21. ISBN 978-1-84884-133-8.
- ↑ Coffin Texts: CT V, 9c, B1C.
- ↑ Budge (1929): The Rosetta Stone, str. 155–156. (vrstica 6).
Viri uredi
- E.A.Wallace Budge (1989). The Rosetta Stone. Dover Publications, New York. ISBN 0-486-26163-8.
- William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East. Routledge. COBISS 2415822. ISBN 0-415-25589-9.
- Wernick (2004): A Khepesh Sword, University of Liverpool Museum, JSSEA 31: 151–155.
- Massafra (2009): Le harpai nel Vicino Oriente antico, Cronologia e distribuzione, Roma 2012, Rome La Sapienza Studies on the Archaeology of Palestine & Transjordan, 09.