Hendaye (baskovsko Hendaia) je pristaniško naselje in občina v francoskem departmaju Pyrénées-Atlantiques regije Akvitanije. Leta 2007 je naselje imelo 13.969 prebivalcev.

Hendaye
Lega
Zemljevid
Hendaye se nahaja v Francija
Hendaye
Hendaye se nahaja v Nova Akvitanija
Hendaye
43°21′31″N 1°46′28″W / 43.35861°N 1.77444°W / 43.35861; -1.77444Koordinati: 43°21′31″N 1°46′28″W / 43.35861°N 1.77444°W / 43.35861; -1.77444
DržavaFrancija
RegijaNova Akvitanija
DepartmaPyrénées-Atlantiques
OkrožjeBayonne
KantonHendaye
InterkomunalitetaSkupnost občin
Sud Pays Basque
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Jean-Baptiste Sallaberry
Površina
1
7,95 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
17.796
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
64260 /64700
Nadmorska višina0–108 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Kraj leži v pokrajini Labourd ob izlivu francosko-španske mejne reke Bidasoe v Biskajski zaliv, 33 km jugozahodno od središča Bayonne.

Uprava uredi

Hendaye je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Biriatou, Ciboure in Urrugne z 29.093 prebivalci.

Kanton Hendaye je sestavni del okrožja Bayonne.

Zgodovina uredi

Na otoku Konpantzii sredi reke Bidasoe je bil leta 1659 sklenjen Pirenejski mirovni sporazum, s katerim se je končala četrt stoletja dolga francosko-španska vojna.

23. oktobra 1940, po nemški okupaciji Francije, je na železniški postaji Hendaye potekalo srečanje med špansko in nemško delegacijo, na katerem je Adolf Hitler poskušal prepričati generala Franca o vstopu Španije v drugo svetovno vojno na strani sil osi. Franco se kljub naklonjenosti ni dal prepričati, tudi zaradi nedavne državljanske vojne. S tem je Španija v tem času uradno ostala nevtralna država.

Zanimivosti uredi

  • veliki kamniti križ na mestnem trgu, na njem so vrezani alkimistični simboli, ki naj bi vsebovali skrivnost o prihodnji globalni katastrofi,
  • župnijska cerkev sv. Vincenca iz konca 16. stoletja,
  • ruševine fortifikacije iz leta 1618, ki jo je okrepil francoski vojaški inženir Vauban v letu 1685, stari topovi,
  • Le château Abbadia,
  • vila Rdeča hiša,
  • vila Mavrski dvorec
  • ribiško pristanišče Caneta,
  • les Jumeaux, naravni park,
  • francosko španski kondominij Konpantzia, otok fazanov - pol leta pod upravo Francije, pol leta pod Španijo.

Pobratena mesta uredi

Sklici uredi

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave uredi