Harite

grška boginja (harita); cvetoča sreča

Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija. Živele so na Olimpu in s petjem in plesom kratkočasile bogove.

Kip Harit

Spremljale so Afrodito, jo umivale in ji tkale oblačila. Bile so tudi prijateljice Muz, zato so bile pogosto med bogovi povezanimi z umetnostjo.

Njihove rimske vzporednice so Gracije.

Kult Harit je prišel iz Bojotije, a so ga častili po vsej Stari Grčiji. Tu se je nanašal tudi na pojem charis - usmiljenje, hvaležnost za uslugo.

Harite so bile morda prvotno boginje rastlinstva. Upodabljali so jih v dolgih oblekah, z venci. Na helenističnih kipih in pompejanskih freskah so že gole. Golota naj bi pomenila, da Harite v svoji dobronamernosti nimajo česa skrivati.

Najbolj znane Harite so na Botticellijevi sliki Pomlad (Primavera) in Rafaelove Tri gracije.

Viri uredi

  • Vladeta Janković (2004). Kdo je kdo v antiki. Modrijan založba d.o.o., Ljubljana. COBISS 216470528. ISBN 961-241-004-6.