Grad Wittelsbach
Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem. Danes o njem ni sledu.
Grad je bil prvič omenjen že okrog leta 1000. Leta 1119 se je vanj preselil grof Oton IV./V. von Scheyern (†1156)[1] in svojo prejšnjo rezidenco spremenil v opatijo Scheyern. Grad z imenom "Witilinesbac" je bil kot izhodišče Otonovega rodu že pred tem omenjen v listini cesarja Henrika V. iz leta 1115. Leta 1120 so grofje Scheyern postali bavarski palatinski grofi in se preimenovali v grofe Wittelsbach. Grad je tako postal središče rodbine Wittelsbach, kasnejših volilnih knezov Renskega palatinata in Bavarske.
Po izročilu naj bi grad leta 1209, potem ko je grof Oton VIII. Wittelsbaški [2] umoril nemškega (proti)kralja Filipa Švabskega, razrušili. Arheološka izkopavanja, izvedena v letih 1978-80, pa znakov nenadnega porušenja niso pokazala. Raziskave nakazujejo, da je obzidje postalo kamnolom, potem ko je bil grad opuščen.
Na lokaciji gradu so v 15. stoletju zgradili gotsko cerkev Blažene Device Marije. Cerkev še vedno stoji in je postala jedro vasi Oberwittelsbach. Wittelsbachi so leta 1834 na mestu nekdanjega gradu postavili spomenik. Del okraja Aichach-Friedberg se danes imenuje dežela Wittelsbachov.
Leta 1838 je vojvoda Maksimilijan Jožef Bavarski (* 1808 – † 1888), oče Elizabete Bavarske - Sissi, žene cesarja Franca Jožefa, kupil graščino v bližini vasi Unterwittelsbach, ki je bila leta 1537 postavljena na mestu starejšega srednjeveškega gradu. Do leta 1955 je bila v posesti mlajše veje kraljeve rodbine Wittelsbachov, sedaj pa je v njej muzej, posvečen cesarici Elizabeti.
Sklici in opombe uredi
Viri uredi
- Koch, Robert: Die Ausgrabungen in der Burg Wittelsbach bei Aichach 1978-1979. V: Grad, T. (izdajatelj): Die Wittelsbacher im Aichacher Land, 1980
- Lechner, Horst; Brandner, Wolfgang: Aichach bei Wittelsbach - Historische Ansichten aus vier Jahrhunderten. Augsburg, 1999.