Glikoproteín je sestavljena beljakovina, ki je kovalentno povezana z oligosaharidom. Mednje sodijo na primer številni encimi, večina beljakovinskih hormonov, vsa protitelesa in številne membranske beljakovine.[2] Oligosaharidni oziroma glikanski del se veže na beljakovino med potekom prevajanja (kotranslacijska modifikacija) oziroma po njem (posttranslacijska modifikacija). V celičnih beljakovinah, katerih deli sežejo tudi v zunajcelični prostor, je zunajcelični predel često glikoziliran. Pogosto gre za integralne membranske beljakovine, ki imajo pomembno vlogo pri interagiranju med celicami. Pojavljajo se tudi v citosolu, vendar vloga le-teh ni dokončno pojasnjena.[3]

Glikoprotein, glikoliziran preko dušika v asparaginskem (Asn) aminokislinskem ostanku proteinskega dela.[1]

N-glikozilacija in O-glikozilacija uredi

Glede na mesto vezave sladkornega dela na beljakovino ločimo dve vrsti glikoproteinov:


Monosaharidi uredi

 
Osem sladkorjev, ki se najpogosteje nahajajo v glikoproteinih.

Monosaharidi, ki se najpogosteje pojavljajo v evkariontskih glikoproteinih, so:[4]

Poglavitni monosaharidi humanih glikoproteinov[5]
Sladkor Vrsta Okrajšava
β-D-glukoza heksoza Glc
β-D-galaktoza keksoza Gal
β-D-manoza heksoza Man
α-L-fukoza deoksiheksoza Fuc
N-acetilgalaktozamin aminoheksoza GalNAc
N-acetilglukozamin aminoheksoza GlcNAc
N-acetilnevraminska kislina aminononulozonska kislina
(sialična kislina)
NeuNAc
ksiloza pentoza Xyl

Sladkorni del lahko pomaga pri zvijanju beljakovine ali izboljša njeno obstojnost.

Viri uredi

  1. Ruddock & Molinari (2006) Journal of Cell Science 119, 4373–4380
  2. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=glikoprotein[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar; vpogled: 20. 10. 2011.
  3. Funakoshi Y, Suzuki T (Januar 2009). »Glycobiology in the cytosol: The bitter side of a sweet world«. Biochim. Biophys. Acta. 1790 (2): 81–94. doi:10.1016/j.bbagen.2008.09.009. PMID 18952151.
  4. Robert K. Murray, Daryl K. Granner & Victor W. Rodwell: "Harper's Illustrated Biochemistry 27th Ed.", p. 526, McGraw-Hill, 2006
  5. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. oktobra 2012. Pridobljeno 20. oktobra 2011.