Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II. razred med sulfide.

Galenit
Galenit
Splošno
KategorijaII. razred - Sulfidi
Kemijska formulaSvinčev sulfid (PbS)
Strunzova klasifikacijaII/C.15-40
Klasifikacija DANA2.8.1.1
Kristalna simetrija2/m 3 2/m
Lastnosti
BarvaSvinčeno siv, srebrnkast
Kristalni habitKocke in oktaedri, ploščati, včasih skeletni kristali
Kristalni sistemKubični, Pearsonova oznaka cF8, prostorska skupina Fm-3m, št. 225
DvojčičenjeKontaktno in prepleteno
RazkolnostZelo popolna po ravninah {100}, {010} in {001}
LomPodškoljkast
Trdota2,5 - 2,75
SijajKovinski
Barva črteSvinčeno siva
ProzornostNeprozoren
Specifična teža7,2 - 7,6
Taljivost2
Sklici[1][2]

Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.

Sestava minerala uredi

Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, po navadi ima tudi primesi.

Nahajališča uredi

 
Galenit iz rudnika Mežica

Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.

Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Rudnik Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk/Bleiberg), Italiji (Rabelj/Raibl, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).

Uporaba uredi

Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.

Sklici uredi

Literatura uredi

  • S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. (COBISS)
  • M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. (COBISS)
  • Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, (COBISS)
  • Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.