Wikipedija

Francis Poulenc

Francis Jean Marcel Poulenc [fʀɑ̃ˈsis ʒɑ̃ maʀˈsɛl puˈlɛ̃k], francoski skladatelj in pianist, * 7. januar 1899, Pariz, † 30. januar 1963, Pariz.

Francis Poulenc
Portret
Rojstvo7. januar 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
Pariz[4][5]
Smrt30. januar 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[4][2][…] (64 let)
Pariz[4][5]
Državljanstvo Francija
Poklicskladatelj, pianist, koreograf, libretist

Polenc je bil član skupine francoskih glasbenikov, imenovane Les Six. Komponiral je glasbo raznolikih zvrsti, med drugim samospeve, komorno glasbo, oratorije, opere, baletno in različno orkestersko glasbo.

Življenje uredi

Njegova mati je bila ljubiteljska pianistka, naučila ga je igranja na instrument in glasba je postala del družinskega življenja - klavirske skladbe prevladujejo v Poulencovem zgodnejšem opusu. Sicer se v njegovih skladbah kaže vpliv Mozarta in Saint-Saënsa, katerih melodiko skladatelj pogosto citira.

Kasneje v življenju ga je izguba tesnih prijateljev privedla do odločitve, da se poda na romanje k Temni Mariji v Rocamadour, kjer je ponovno odkril svojo katoliško vero. Skladbe iz tega obdobja so resnejše in bolj poglobljene, najbolj značilna predstavnica je njegova opera Pogovori karmeličank.

Kot najmlajši skladatelj skupine Les Six, v kateri so poleg njega sodelovali mladi skladatelji Milhaud, Auric, Durey, Honegger in Tailleferre, je bil tudi povezan z Erikom Satiejem in Jeanom Cocteaujem. Poulenc se je zanimal tudi za dadaistično gibanje.

Umrl je za srčnim infarktom leta 1963.

Dela (izbor) uredi

Komorna glasba:

  • Sonata za 2 klarineta, op. 7 (1918/1945)
  • Sonata za violino in klavir, op. 12 (1918)
  • Klavirska suita (1920)
  • Sonata za klarinet in fagot, op. 32 (1922/1945)
  • Sonata za rog, trobento in pozavno, op. 33 (1922/1945)
  • Trio za oboo, fagot in klavir, op. 43 (1926)
  • Villanelle za dude in klavir, op. 74 (1934)
  • Suite française za 2 oboi, 2 fagota, 2 trobenti, 3 pozavne, tolkala in čembalo, op. 80 (1935)
  • Sekstet za klavir in pihalni kvintet, op. 100 (1932-9)
  • Sonata za violino in klavir, op. 119 (1942-3/1949)
  • Sonata za čelo in klavir, op. 143 (1940-48)
  • Trois mouvements perpétuels za 9 glasbil, op. 14 (1946)
  • Sonata za flavto, op. 164 (1956-7)
  • Elégie za rog in klavir, op. 168 (1957)
  • Sarabanda za kitaro, op. 179 (1960)
  • Sonata za klarinet, op. 184 (1962)
  • Sonata za oboo, op. 185 (1962)

Ostala dela:

  • Baletna glasba Les Biches (1922/23)
  • Concert champêtre za čembalo, (1927-1928)
  • Concerto Choréographique za klavir in 18 instrumentov, »Aubade«(1930)
  • Koncert za 2 klavirja in orkester, d mol (1932)
  • Koncert za orgle, godala in timpane, g mol (1938)
  • Zgodba o barbarskem slonu, za klavir in recitatorja (1940 - orkestracija Jean Françaix 1945)
  • kantata Figure humaine za dva zbora a cappella (1943), krstna izvedba: januar 1945, London
  • Opera Les mamelles de Tirésias (1947)
  • Koncert za klavir in orkester (1949)
  • Opera Pogovori karmeličank (1957)
  • Opera La Voix Humaine (1959)
  • Gloria 1959, krstna izvedba: Boston (1961)
  • Stabat Mater (1950)

Glej tudi uredi


 

Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ Record #11879308X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ Francis Jean Marcel Poulenc — ministère de la Culture.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Пуленк Франсис // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. ↑ 5,0 5,1 Archivio Storico Ricordi — 1808.
  6. ↑ SNAC — 2010.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Francis_Poulenc&oldid=4748030«