Franc Pust (župan)

slovenski politik, prvi trboveljski župan

Franc Pust ml. s hišnim imenom Kobac, slovenski posestnik in politik, * 13. avgust 1814, Trbovlje, Avstrijsko cesarstvo, † 9. marec 1871, Trbovlje, Avstro-Ogrska

Franc Pust
Portret
Oberrihtar Katastrske občine Trbovlje
Na položaju
1850 – 1850
PredhodnikMiha Roš
Nasledniknaziv ukinjen
Župan Krajevne občine Trbovlje
Na položaju
1850 – 9. marec 1871
NaslednikFranc Kalan
Osebni podatki
Rojstvo13. avgust 1814({{padleft:1814|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
Trbovlje, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo[1]
Smrt9. marec 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1] (56 let)
Trbovlje, Štajerska, Cislajtanija[1]
Narodnostslovenska
OtrociFranc Pust III.
Feliks Pust
Pokliclokalni politik, župan, posestnik

Leta 1850 je na položaju trboveljskega oberrihtarja nasledil Mihaela Roša, še istega leta pa je naziv oberrihtarja zamenjal naziv župana.

Življenje uredi

Franc Pust se je rodil 13. avgusta 1814 v Trbovljah očetu posestniku Francu Pustu starejšemu in Mariji Kramar. Prejel je precej skromno izobrazbo, saj je dokončal le trboveljsko šolo, veliko znanja pa je prejel od župnika Grošlja. Leta 1837 je nasledil očeta pri vodenju kmetije.

19. februarja 1838 se je poročil z Marijo Dolinšek. Rodila sta se jima sinova Franc in Feliks. Slednji je bil tajnik kasnejšega župana Franca Kalana.

Pust je bil dober prijatelj tako z Mihaelom Rošem, s katerim je imel občasno tekmovalni odnos, kot z njegovim sinom, Boštjanom. Slednji v svojih spominih Pusta opisuje kot mirnega, premišljenega in vestnega človeka.

Županovanje (1850–1871) uredi

Pred oblikovanjem Krajevne občine Trbovlje, ki je nastala z združitvijo katastrskih občin Trbovlje, Knezdol, Sveti Lenart, Ojstro in Sveti Marko, je opravljal obveznosti oberrihtarja.

 
Grob Franca Pusta na "Kobacovem britofu" v Trbovljah

Leta 1850 so v Trbovljah potekale prve županske volitve na katerih je zmagal Pust. V prvem občinskem odboru so bili poleg župana Pusta še Jernej Čamer - Parašuh, Matevž Kosem, Franc Kramer, Janez Zadobovšek, Janez Šimonc, Anton Selevšek, Anton Dolinšek - Zaostenkar in župnik Jožef Hašnik, ki je na seji odbora 21. decembra 1851 odstopil.

Naslednje volitve odbora so potekale 17. septembra 1864, čeprav bi do njih moralo priti že leta 1854. Za odbornike so bili poleg Pusta izvoljeni Anton Plavšak, Ivan Šimonc, Mihael Roš, Martin Špiler in Martin Papež, za njihove namestnike so bili izvoljeni Jurij Kralj, Ivan Vautiker, Ivan Zadobovšek, Matevž Polak, Ivan Cajhen in Jurij Plaznik. Na prvi seji novega odbora 3. oktobra je bil iz predstojništva izbran novi župan, zopet Pust.

Pomembni dogodki v času županovanja uredi

Leta 1850 je bila ustanovljena žandarmerija. Žandarji so prihajali iz Laškega in Zidanega mosta. Med postankom v Trbovljah je imel Pust kot župan nalogo, da jim priskrbi sobo in hrano.

Prebivalstvo občine je doživelo hitro rast. S 1540 prebivalcev leta 1825 je naraslo na 1966 prebivalcev leta 1851.

Leta 1867 so Trbovlje dobile prvega stalnega zdravnika, dr. Florijana Frohlicha, tri leta kasneje pa svojo žandarmerijo.

Jožef Hašnik, ki je med Pustovim županovanjem opravljal funkcijo župnika je uvidel, da trboveljski otroci potrebujejo pouk in šolsko vzgojo. Pusta je prepričal, da je občina obnovila in dozidala poslopje v neposredni bližini župnijske cerkve svetega Martina. Gradbena dela so se zaključila leta 1862. S tem je šola dobila stalnega učitelja. V tej stavbi je delovala osnovna šola vse do leta 1901, ko so zgradili novo stavbo, današnjo OŠ Ivana Cankarja.

Smrt uredi

V poznih letih življenja je Pust duševno bolehal in 9. marca 1871 storil samomor. Star je bil 56 let.

Sklici in viri uredi

  • Roš, Boštjan (1939). Moji mladostni spomini. Ljubljana: Etnografsko društvo. COBISS 94434048.
  • Ivančič Lebar, Irena (2009). Župani naših Trbovelj. Trbovlje: Zasavski muzej. COBISS 248207616. ISBN 978-961-6640-10-7.