Fran Tekavčič, slovenski pravnik in javni delavec, * 3. oktober 1862, Kamnik, † 6. januar 1936, Ljubljana.

Fran Tekavčič
Portret
Rojstvo3. oktober 1862({{padleft:1862|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})
Smrt6. januar 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}) (73 let)
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravnik, pravoznanec, urednik, prevajalec

Življenje in delo uredi

Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (1873–1881), pravo pa je študiral na Dunaju. Leta 1893 je v Ljubljani postal samostojni odvetnik. Od 1896 se uveljavil kot odbornik odvetniške zbornice. V letih 1901–1929 je bil član izpitne komisije za odvetniške in sodniške izpite ter izpraševalec na Pravni fakulteti, od leta 1930 pa tudi član disciplinskega senata pri stolu sedmerice v Zagrebu.

Tekavčič je bil od leta 1892 dalje okoli 20 let odbornik Dramatičnega društva, dramaturg in član uprave, z veliko vnemo je tudi pospeševal razvoj dramatike in opere; prevedel je več tekstov nemških avtorjev, med drugimi tudi Augusta von Kotzebue Hišo poleg glavne ceste in Ludwiga Thome Medaljo. Leta 1896 je bil tudi sourednik Ljubljanskega zvona.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Koblar France. »Tekavčič Fran«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.