Fedra (fran. Phèdre) je najbolj znana tragedija francoskega klasicističnega književnika Racina.

Naslovnica prve knjižne izdaje leta 1678

V središče dogajanja je lik kraljice Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom.[1] Klasicistične tragedije so morale vsebinsko izhajati iz mitoloških ali zgodovinskih tem po načelih verjetnosti, psihološke resničnosti in socialne primernosti. Racine zato snov črpa iz Evripidove tragedije Hipolitos, Fedra je v grški mitologiji Tezejeva žena, ki se je zaljubila v pastorka Hipolita. Klasicistična tragedija je v slogu in verzu morala biti razumsko uravnovešena, jasna in čista, zato se v tragediji poudarja natančno opisovanje čustvenih stanj in miselnih procesov.

Tako kot ostale klasicistične tragedije se tudi Racinova Fedra strogo in natančno drži pravila treh enotnosti:

  • enotnost dogajanja – kraljica Fedra je zaljubljena v pastorka Hipolita, poudarjen je njen notranji boj med strastjo in razumom, na koncu prevlada strast
  • enotnost časa – vse se odvije v enem dnevu (24-ih urah)
  • enotnost prostora – eno prizorišče v Treznu na Peleponezu

Igra je bila prvič uprizorjena leta 1677 v pariškem gledališču Hôtel de Bourgogne.

Prevodi uredi

Dramo je leta 1972 prevedel Jože Udovič (COBISS)

Viri uredi

  1. Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982