Faliskijščina

antični italski jezik na območju osrednje Italije

Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije. Skupaj z latinščino predstavlja latinsko-faliskijsko jezikovno vejo italskih jezikov. Govorilo ga je italsko železnodobno ljudstvo Faliski (lat. Falisci).

Faliskijščina
Faliskijska vaza
Materni jezikantična Italija
PodročjeLacij
Izumrlokoli 150 pr.n.št
Pisavafaliskijska abeceda, etruščanska abeceda in latinica
Jezikovne oznake
ISO 639-3xfa
Seznam Linguist
xfa
Glottologfali1291
{{{mapalt}}}

Zgodovina uredi

Faliski so živeli so v kraju Falerii Veteres (današnja Civita Castellana), na desnem bregu Tibere, severno od Rima in Lacija, na etruščanskem ozemlju. Tesno so bili povezani z Latinci. Ko so Rimljani leta 241 pr. n. št. zavzeli Falerii, so mesto porušili in prebivalce naselili v mestu Falerii Novi. Tam se je hitro udomačila latinščina, vendar je ohranila nekaj posebnosti, ki kažejo na vpliv etruščanskega jezika.

Napisi uredi

Najstarejši faliskijski napisi so iz 6. stoletja pr. n. št., vendar so za razlago dokaj težavni.

Najbolj znan je napis na vinski čaši iz kraja Falerii Veteres, iz katerega je tudi očitna podobnost faliskijščine z latinščino:

  • faliskijsko: foied.uino.pipafo.cra.carefo
  • latinsko: hodie vinum bibam, cras carebo
  • (slovensko: danes bom pil vino, jutri ga ne bom imel več)

Sklici uredi

Glej tudi uredi

Viri uredi

  • Babič, Matjaž. Zgodovinsko glasoslovje in oblikoslovje latinskega jezika. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.
  • Baldi, Philip. The Foundations of Latin. Berlin, New York: Mouton de Gruyter, 1999.
  • Leksikon Antika, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998.

Zunanje povezave uredi

- v angleščini:

- v španščini: