Evropska tekunica

Evropska tekunica
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; ranljiv (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Poddeblo:	Vertebrata (vretenčarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Rodentia (glodavci);
Družina:	Sciuridae (prave veverice);
Rod:	Spermophilus (tekunica);
Vrsta:	S. citellus;
Znanstveno ime
	Spermophilus citellus; (Linnaeus, 1766)
	; Razširjenost
Sinonimi
	Citellus citellus

Evropska tekunica (znanstveno ime Spermophilus citellus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Nemčije na zahodu, do Črnega morja na vzhodu.

Opis uredi

Evropska tekunica je dnevno aktivna stepska žival, ki v dolžino doseže med 20 in 23 cm in tehta med 240 in 340 g. Kožuh je rumeno sive barve. Hrani se s semeni, koreninami, listi in raznimi neletečimi žuželkami, celo s ptičjimi jajci. Je socialna žival, ki živi večinoma pod zemljo v rezvejanih tunelih, na vhod katerih je podnevi nastavljen opazovalec, ki ob nevarnosti z žvižgom opozori druge člane družine. Parjenje poteka v aprilu ali maju. Brejost traja 26 dni. Samice tako kotijo poleti in imajo običajno med pet in osem mladičev. Samci so podobni samicam, le da so nekoliko večji.^[2]^[3]

Evropske tekunice hibernirajo med jesenjo in mesecem marcem, odvisno od zunanjih temperatur in debeline snežne odeje.

Reference uredi

↑ Coroiu, C.; Kryštufek, B.; Vohralík, V.; Zagorodnyuk, I. (2008). »Spermophilus citellus«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2017-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 7. junija 2017.
↑ Konig, Claus (1973). Mammals. Collins & Co. str. 90. ISBN 978-0-00-212080-7.
↑ Rozmawiała Agata Domińska (27. avgust 2010). »Susły po 30 latach wracają na dolnośląskie łąki« (v poljščini). Gazetapl Wroclow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2013. Pridobljeno 20. septembra 2013.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Evropska tekunica.

[iucn-1] Coroiu, C.; Kryštufek, B.; Vohralík, V.; Zagorodnyuk, I. (2008). »Spermophilus citellus«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2017-1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 7. junija 2017.

[Collins-2] Konig, Claus (1973). Mammals. Collins & Co. str. 90. ISBN 978-0-00-212080-7.

[3] Rozmawiała Agata Domińska (27. avgust 2010). »Susły po 30 latach wracają na dolnośląskie łąki« (v poljščini). Gazetapl Wroclow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2013. Pridobljeno 20. septembra 2013.

[1]

[2]

[3]