Ernst Zermelo
Ernst Friedrich Ferdinand Zermelo [érnst frídrih férdinand cermélo], nemški matematik, * 27. julij 1871, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 21. maj 1953, Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
| Ernst Zermelo | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 27. julij 1871[1][2][…] Berlin[4] |
| Smrt | 21. maj 1953[4][1][…] (81 let) Freiburg im Breisgau |
| Narodnost |  nemška |
| Področja | matematika |
| Ustanove | Univerza v Zürichu |
| Alma mater | Univerza v Berlinu |
| Mentor doktorske disertacije | Lazarus Immanuel Fuchs Hermann Amandus Schwarz |
| Doktorski študenti | Waldemar Alexandrow Pessach Hebroni Stefan Straszewicz |
| Poznan po | Zermelo-Fraenklova teorija množic |
Zermelovo delo je imelo velik vpliv na temelje matematike in zaradi tega na filozofijo. Znan je po svojem dokazu izreka o dobri urejenosti in svoji aksiomatizaciji teorije množic.
Življenje in delo uredi
Leta 1889 je končal berlinsko Luisenstädtisches Gymnasium. Nato je študiral matematiko, fiziko in filozofijo na univerzah v Berlinu, Halleju in Freiburgu. Doktoriral je leta 1894 na Univerzi v Berlinu s področja variacijskega računa (Untersuchungen zur Variationsrechnung). Ostal je na Univerzi v Berlinu, kjer je postal Planckov asistent. Pod njegovim vodstvom je začel raziskovati v hidrodinamiki. Leta 1897 je odšel v Göttingen, tedaj vodilno središče matematičnega raziskovanja na svetu, kjer je leta 1899 končal svojo habilitacijsko dizertacijo.
V letu 1910 je zapustil Göttingen, ker so ga imenovali za predstojnika katedre za metematiko na Univerzi v Zürichu. Tu je ostal do leta 1914. Leta 1926 so ga imenovali za častnega profesorja v Freiburgu im Breisgau. Leta 1935 je s tega mesta odstopil, ker se ni strinjal s Hitlerjevim režimom. Na koncu 2. svetovne vojne je na lastno željo spet sprejel častno profesuro v Freiburgu.
Zermelo je temeljito sistematiziral teorijo neskončnih množic s pomočjo sistema aksiomov, ki jo je pozneje še prilagodil Fraenkel, in se sedaj imenuje Zermelo-Fraenklova teorija množic. Leta 1908 je Zermelo objavil članek, v katerem je predstavil svoj sistem aksiomov za takšno teorijo. Po njem se imenuje Zermelov aksiom, ki je enakovreden Kuratowski-Zornovi lemi: Naj bo poljubna družina nepraznih množic. Obstaja vsaj ena funkcija z definicijskim območjem , tako da je funkcijska vrednost element množice za vsako množico iz družine . Da ga ne moremo dokazati, je dokazal Cohen.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ 4,0 4,1 Цермело Эрнст // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
Glej tudi uredi
 | Ta članek o matematiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |