Za dirigenta z enakim imenom in priimkom glej Erik Erikson (dirigent).

Erik Homburger Erikson, nemško-ameriški razvojni psiholog, * 15. junij 1902, Frankfurt, Nemčija, † 12. maj 1994, Harwich, Massachusetts, ZDA.

Erik Homburger Erikson
Portret
Rojstvo15. junij 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Frankfurt ob Majni[4][5]
Smrt12. maj 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][…] (91 let)
Harwich[d][6]
Državljanstvoameričan
Področjarazvojna psihologija
Znani študentiRichard Sennett
Poznan poteorija psihosocialnega razvoja

Poznan je predvsem kot avtor teorije psihosocialnega razvoja.

Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja uredi

Glej glavni članek teorija psihosocialnega razvoja.

Izhajajoč iz psihoanalitične tradicije je Erikson nadgradil 5 faz Freudove teorije psihoseksualnega razvoja v 8 faz. V vsaki fazi pride do krize in vsaka faza ima 2 možna izida, ob tem mora otrok reorganizirati svoj odnos do sebe in sveta.

  • 1. faza: temeljno zaupanje vs. nezaupanje (0–2 leti)
  • 2. faza: avtonomija vs. sram (2–4)
  • 3. faza: iniciativnost vs. krivda (4–5)
  • 4. faza: marljivost vs. manjvrednost (5–12)
  • 5. faza: identiteta vs. identitetna zbeganost (13–19)
  • 6. faza: intimnost vs izolacija (20–24)
  • 7. faza: ustvarjalnost vs. stagnacija (25–64)
  • 8. faza: Integriteta vs, razočaranje (65–smrt)

Izbrana dela uredi

  • Childhood and Society (1950)
  • Young Man Luther. A Study in Psychoanalysis and History (1958)
  • Identity: Youth and Crisis (1968)
  • Gandhi's Truth: On the Origin of Militant Nonviolence (1969)
  • Adulthood (1978)
  • Vital Involvement in Old Age (skupaj z J.M. Erikson in H. Kivnick, 1986)
  • The Life Cycle Completed (skupaj z J.M. Erikson, 1987)

Sklici uredi

Zunanje povezave uredi