Elektra
Elektra (grško Ήλέκτρα) je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona. V tem dogodku zarotnika prizaneseta Elektri, ona pa skrije Oresta in ga spravi iz Miken. Nato dolgo let živi v revščini in samoti. Orest se kasneje vrne in na Apolonovo pobudo ter z Elektrino pomočjo maščuje očetovo smrt tako, da ubije Klitajmnestro. Elektra se po tistem poroči z Orestovim prijateljem Piladom, s katerim ima sinova Medona in Strofija.[1][2]
Ohranjenih je mnogo različic zgodbe o Agamemnonovi družini in sama Elektra je eden najbolj priljubljenih likov starogrških tragedij. Med drugim je glavna oseba v istoimenskih Sofoklejevi in Evripidovi tragediji, njeno zgodbo pa pripovedujejo tudi drame drugih antičnih in kasnejših piscev, kot so Ajshil, Vittorio Alfieri in Voltaire.[3] Posebej vplivni sta Sofoklejeva in Ajshilova interpretacija. Po Ajshilu je Elektra, ki nadvse želi pravico in čistost, orodje v rokah bogov, po Sofokleju pa ima več svobodne volje, a je vseeno postavljena pred nemogoče odločitve. Med bolj znanimi priredbami je še istoimenska opera Richarda Straussa iz leta 1909, ki je nastala po libretu Huga von Hofmannsthala.[2]
Carl Jung je v svoji knjigi Teorija psihoanalize uvedel pojem elektrin kompleks kot ustreznico ojdipovega kompleksa pri ženskah, fazo psihoseksualnega razvoja deklic, v kateri hči tekmuje z materjo za očeta.[4]
Sklici uredi
- ↑ »Electra«. Britannica Online. Pridobljeno 24. marca 2023.
- ↑ 2,0 2,1 Schmidt, Jöel (2001). Slovar grške in rimske mitologije. Mladinska knjiga. COBISS 8565042. ISBN 86-11-14534-8.
- ↑ Evans, Bergen (1970). Dictionary of Mythology. New York: Dell Publishing. str. 79. ISBN 0-440-20848-3.
- ↑ Laplanche, Jean; Pontalis, J.B. (1973). The language of psycho-analysis. New York: W.W. Norton. str. 152. ISBN 0393011054. OCLC 741058.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Elektra v Wikimedijini zbirki
