Dun-sur-Auron je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Cher regije Center. Leta 1999 je naselje imelo 4.013 prebivalcev.

Dun-sur-Auron
Lega
Zemljevid
Dun-sur-Auron se nahaja v Francija
Dun-sur-Auron
Dun-sur-Auron se nahaja v Center-Dolina Loare
Dun-sur-Auron
46°53′5″N 2°34′18″E / 46.88472°N 2.57167°E / 46.88472; 2.57167Koordinati: 46°53′5″N 2°34′18″E / 46.88472°N 2.57167°E / 46.88472; 2.57167
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaCher
OkrožjeSaint-Amand-Montrond
KantonDun-sur-Auron
InterkomunalitetaSkupnost občin Dunois
Upravljanje
 • Župan (1995-2014) Louis Cosyns (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
50,09 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
3.572
 • Gostota71 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
18087 /18130
Nadmorska višina151–188 m
(povp. 174 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Kraj leži v pokrajini Berry ob reki Auron in kanalu de Berry, 42 km vzhodno od Bourgesa.

Uprava uredi

Dun-sur-Auron je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Bussy, Chalivoy-Milon, Cogny, Contres, Lantan, Osmery, Parnay, Raymond, Saint-Denis-de-Palin, Saint-Germain-des-Bois in Verneuil s 6.399 prebivalci.

Kanton Dun-sur-Auron je sestavni del okrožja Saint-Amand-Montrond.

Zgodovina uredi

Naselbina je bila v antičnem času galska utrdba, imenovana Dunum. V srednjem veku je gospostvo Dun pripadalo viskontom mesta Bourges. Leta 1101 je njihov zadnji viskont Eudes de Dun prodal ozemlje francoskemu kralju Filipu I., pri čemer se je Dun kot tretje kraljevsko mesto v pokrajini Berry preimenovalo v Dun-le-Roi. Pod Filipom II. je mesto dobilo svoje prvo obzidje.

Zanimivosti uredi

 
Tour de l’Horloge, Dun-sur-Auron
  • kolegialna cerkev sv. Štefana iz 12. stoletja,
  • mestno obzidje iz 16. stoletja,
  • grad Château de La Périsse,
  • zvonik Tour de l’Horloge,
  • muzej kanala de Berry.

Osebnosti uredi


Zunanje povezave uredi


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.