Divriği
Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji. Mesto leži na položnem južnem bregu reke Çaltısuyu, pritoka reke Karasu. V Divriğiju sta Velika mošeja in bolnišnica, ki sta del Unescove svetovne kulturne dediščine.
Divriği | |
|---|---|
Mesto | |
 | |
 Divriği na zemljevidu Turčije | |
  Divriği Divriği na zemljevidu Turčije | |
| Koordinati: 39°22′N 38°07′E / 39.367°N 38.117°E | |
| Država |  Turčija |
| Regija | Osrednja Anatolija |
| Provinca | Sivas |
| Upravljanje | |
| • Župan | Hakan Gök (Republikanska ljudska stranka (CHP))[1] |
| Površina | |
| • Okraj | 272.377 km2 km2 |
| Prebivalstvo | |
| • Urbano | 43.060 [2] |
| • Okraj | 16.272 |
| • Okraj gostota | 6 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+2 (EET) |
| • Poletni | UTC+3 (EEST) |
| Spletna stran | www.divrigi.bel.tr www.divrigi.bel.tr www.divrigi.bel.tr |
Imena uredi
V bizantinskem obdobju se je mesto imenovalo Tefrike (grško Τεφρική, Tefrike), armensko pa Tevrik (Տեւրիկ).
Zgodovina uredi
.jpg)
Srednji vek uredi
Mesto je okoli leta 850 ustanovil Karbeas, vodja pavličanov, heretične armenske sekte, ki se je držala dualistične kozmologije. Pavličani so mesto utrdili in ga v 9. stoletju imeli za zatočišče in prestolnico svoje države.[3]
Med vladanjem cesarja Bazilija I. Makedonca (867-886) so Tefrike zasedli Bizantinci, ga za nekaj časa po cesarju Leonu VI. Modremu (886 – 912) preimenovali v Leontokome in ga povišali v temo.[3]
V začetku 11. stoletja je bilo mesto del ozemlja, ki ga je armenski kralj Seneqerim-Hovhannes Vaspurakanski dobil v zameno za svojo zemljo v Vaspurakanu.[3]
Okoli leta 1071 je Divriği po bitki pri Manzikertu prišel pod oblast Sultanata Rum.[4] V 13. stoletju je bila na vrhu strmega hriba nad mestom zgrajena večina gradu, ki je zdaj v ruševinah.
Ozemlje okoli mesta je kmalu po bitki pri Manzikertu osvojil turkmenski vojščak Mengudžek Gazi. Med vladanjem Mengudžekidov je lokalni vladar Ahmedšah leta 1228/1229 naročil gradnjo divriške Velike mošeje (turško Divriği Ulu Camii), ki skoraj nedotaknjena še vedno stoji. Mošeja in k njej prizidana bolnišnica (turško Darüşşifa) sta zaradi arhitekture obeh stavb in izjemnih reliefov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.[5] Še posebej zanimivi so reliefi z geometrijskimi in cvetličnimi motivi na glavnih vhodnih vratih.
Šport uredi
Mesto ima nogometni klub DÇ Divriği, ki igra v turški tretji ali četrti ligi.
Znana meščana uredi
- Müslüm Doğan, turški politik kurdskega porekla
- Nuri Demirağ, turški industrijalec in politik
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ Şafak, Yeni (11. maj 2019). "Sivas Divriği Seçim Sonuçları – Divriği Yerel Seçim Sonuçları". Yeni Şafak (in Turkish). Pridobljeno 5. novembra 2019.
- ↑ "Population of province/district centers and towns/villages by districts - 2012". Address Based Population Registration System (ABPRS) Database. Turkish Statistical Institute. Pridobljeno 27. februarja 2013.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Foss, Clive. "Tephrike". Oxford Dictionary of Byzantium. vol. 3. Oxford: Oxford University Press, str. 2025.
- ↑ Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture: Three-Volume Set. Oxford University Press.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. "Great Mosque and Hospital of Divriği". UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 5. novembra 2019.
Vir uredi
- (Book cover) Oktay Aslanapa (1991). Anadolu'da ilk Türk mimarisi: Başlangıcı ve gelişmesi (Early Turkish architecture in Anatolia: Beginnings and development) (v turščini). AKM Publications, Ankara. ISBN 978-975-16-0264-0.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Divriği v Wikimedijini zbirki- Divriği Great Mosque And Hospital
- »UNESCO file: Divriği Great Mosque and Hospital«. UNESCO.
- »Fact sheet: Great Mosque and Hospital of Divriği«. Archnet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2006.
- İbrahim Shaikh. »The Miracle of Divriği (full text and photos)«. The International Society for the History of Islamic Medicine.
- Mustafa Güler, İlknur Aktuğ Kolay. »12. yüzyıl Anadolu Türk Camileri (12th century Turkish mosques in Anatolia)« (PDF) (v turščini). Istanbul Technical University Magazine (İtüdergi). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. julija 2007.
