Wikipedija

Dijon

Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije[2], občina in prefektura departmaja Côte-d'Or. Danes je mesto poznano kot gastronomsko središče. V njegovi okolici se nahajajo znameniti burgundski vinogradi, prav tako poznana pa je tudi njegova gorčica. Leta 2021 je mesto imelo 159.346 prebivalcev.

Dijon
Občina
Lega
Zemljevid
Dijon se nahaja v Francija
Dijon
Dijon se nahaja v Burgundija - Franche-Comté
Dijon
47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E / 47.32306; 5.04194Koordinati: 47°19′23″N 5°2′31″E / 47.32306°N 5.04194°E / 47.32306; 5.04194
DržavaFrancija
RegijaBurgundija-Franche-Comté
DepartmaCôte-d'Or
OkrožjeDijon
KantonDijon-1, 2, 3, 4, 5 in 6
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Veliki Dijon
Upravljanje
 • Župan (2015–2020) François Rebsamen (Socialistična stranka)
Površina
1
40,41 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
159.346
 • Gostota3.900 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
21231 /21000
Nadmorska višina220–410 m
(povp. 245 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Dijonska stolnica

Geografija uredi

Mesto leži ob Burgundskem kanalu in manjših rekah Ouche in Suzon; slednja teče pod zemljo.

Uprava uredi

 
Lega okrožja v regiji

Dijon je sedež šestih kantonov[3]:

  • Dijon-1 (del občine Dijon),
  • Dijon-2 (del občine Dijon),
  • Dijon-3 (del občine Dijon),
  • Dijon-4 (del občine Dijon),
  • Dijon-5 (del občine Dijon),
  • Dijon-6 (del občine Dijon in Corcelles-les-Monts, Flavignerot).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Auxonne, Chenôve, Fontaine-Française, Fontaine-lès-Dijon, Genlis, Gevrey-Chambertin, Grancey-le-Château-Neuvelle, Is-sur-Tille, Mirebeau-sur-Bèze, Pontailler-sur-Saône, Saint-Seine-l'Abbaye, Selongey in Sombernon s 361.844 prebivalci (2016) in površino 2.808,2 km².

Zgodovina uredi

Dijon je nastal kot rimska naselbina Castrum Divionense na območju keltskega plemena Lingones, na poti med Lyonom in Mainzem. Krščanstvo je po ustnem izročilu prišlo v te kraje v 3. stoletju s sv. Benignusom, kasnejšim mestnim zavetnikom. Po popolnem unčenju mesta v požaru leta 1137 je bil kmalu zatem obnovljen ter kasneje postal prestolnica Burgundskega vojvodstva (1384). V tem času je postal izjemno bogat in vpliven. Po njegovi pripojitvi k francoski kroni leta 1477 je ostal sedež province, v katerem se je zbiral parlament. Od 1722 se v njem nahaja tudi univerza. Njegov gospodarski pomen se je dvignil z začetkom izkoriščanja rudnih bogastev kot tudi z izgradnjo kanala skozi Burgundijo in železniške proge med Lyonom in Parizom. Mesto je bilo med drugo svetovno vojno bombardirano, kasneje pa okupirano s strani nemške armade (1940-11. september 1944).

Pobratena mesta uredi

Dijon je pobraten z:[4]

Šport uredi

V mestu je med letoma 1927 in 1946 potekala dirka za Veliko nagrado Burgundije. Na dirkališču Dijon-Prenois v bližini Dijona je med letoma 1974 in 1984 petkrat potekala prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Francije, leta 1975 neprvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice, leta 1982 pa prvenstvena dirka Formule 1 za Veliko nagrado Švice.

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ »La carte à 13 régions définitivement adoptée« (v francoščini). Le Monde. Agence France-Presse. 17. december 2014. Pridobljeno 13. januarja 2015.
  3. ↑ »Décret n° 2014-175 du 18 février 2014 portant délimitation des cantons dans le département de la Côte-d'Or | Legifrance«. Pridobljeno 13. junija 2017.
  4. ↑ »Villes partenaires«. dijon.fr (v francoščini). Dijon. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 12. novembra 2019.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Dijon


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dijon&oldid=6199184«