Davek na ogljik je okoljevarstveni davek, ki ga obračunavajo za uporabo goriv, ki vsebujejo ogljik.[1] Ogljik je prisoten v vseh fosilnih gorivih (premog, nafta, zemeljski plin) in se pri gorenju sprošča kot ogljikov dioksid (CO2). Negorljivi viri energije (voda, sončna energija, hidroenergija, jedrska energija) ne pretvarjajo ogljikovodikov v CO2. CO2 je toplogredni plin, ki zadržuje toploto. Znanstveniki opozarjajo na možne vplive uhajanja toplogrednih plinov v atmosfero (glej mnenja znanstvenikov na globalno segrevanje).[2]:2[3][4]

Toplarna v svojem tehnološkem procesu uporablja kakovosten indonezijski premog
Deponija premoga
Plinski terminal služi za distribucijo plina

Zgorevanje fosilnih goriv povzroča uhajanje toplogrednih plinov v ozračje. Davek na te izpuste se lahko obračunava preko obdavčevanja vsebnosti ogljika v fosilnih gorivih in sicer na katerikoli točki proizvodnje goriva.[5]

Davek na emisije CO2 ponuja ekonomsko učinkovito metodo zmanjševanja toplogrednih plinov. Z ekonomskega stališča je davek na emisije CO2 t. i. Pigovian-ov davek. Ta pripomore k ozaveščanju tistih akterjev onesnaževanja, ki se tega problema ne zavedajo. Davki na ogljik so regresivni davki, pri čemer nesorazmerno vplivajo na skupine z nizkimi dohodki, kar pa lahko država preko prerazporeditve davčnih prihodkov omili.[6]

Številne države so vpeljale davek na emisije CO2 oz. energetski davek, ki je povezan z vsebnostjo ogljika.[7] Večina okoljevarstvenih davkov v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki se nanašajo na toplogredne pline, se zaračunavajo na podlagi energetskih produktov, uporabo motornih vozil, ne pa na dejanski izpust emisij CO2.[8]

Nasprotovanja povečanemu okoljskemu nadzorovanju, kot je tudi davek na emisije CO2, se kažejo v skrbeh, da bi se podjetja premaknila drugam, ljudje pa izgubili delo.[7]

Toda splošno mnenje je, da je davek na emisije CO2 učinkovitejša metoda, kot pa neposredni nadzor in vodi celo v povečano zaposlovanje (glej opombe).[7] Velike porabnice ogljikovih virov v proizvodnji energije, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, se vpeljavi davka na emisije CO2 upirajo.

CO2 in globalno segrevanje uredi

Ogljikov dioksid je eden izmed številnih toplogrednih plinov, ki ga povzroča človek (antropogeni toplogredni plini).[2][9][10] Znanstveno mnenje je, da so toplogredni plini, ki jih izpupšča človek, glavni vzrok za globalno segrevanje Zemlje[11] in da je ogljikov dioksid najpomembnejši antropogeni toplogredni plin.[12][13][14] Letno človek proizvede 27 milijard ton ogljikovega dioksida.[15] Fizične posledice CO2 v atmosferi se merijo v spremembi energetskega ravnotežja v zemeljski atmosferi- z radioaktivnostjo CO2.[16] Davki na ogljik so eni izmed možnih vladnih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.[17]

V Kjotskem protokolu so emisije ogljikovega dioksida regulirane poleg ostalih toplogrednih plinov. Različni toplogredni plini imajo različne fizične lastnosti: faktor segrevanja ozračja je mednarodno sprejeta lestvica, s katero se meri količina nekega toplogrednega plina, izražena v tonah, ki ima enak toplotni učinek kot ogljikov dioksid.

Ekonomska teorija uredi

Davek na emisije CO2 je posredni davek - davek na transakcijo- v nasprotju z direktnim davkom, ki je vezan na dohodek. Davek na emisije CO2 je tudi cenovni instrument, saj določa ceno za ogljikove emisije.[18] V ekonomski teoriji je onesnaževanje označeno kot negativni zunanji dejavnik: bogatenje nekaterih onesnaževalcev, posredno vpliva tudi na druge stranke, ki niso neposredno odgovorne za onesnaževanje, kar povzroča tržno neravnovesje.

Arthur Pigou je družbo želel seznaniti z onesnaževanjem tako, da je predlagal obdavčitev dobrin (v tem primeru goriv iz ogljikovodikov), ki kot posledico izločajo ogljikov dioksid, da bi tako dobili realno ceno proizvodnje dobrine. Davek, vezan na negativne zunanje vplive, se imenuje Pigovian davek in naj bi bil enakovreden mejnim stroškom škode za okolje.

Znotraj Pigeonovega ogrodja so spremembe majhne in zato vpliv na gospodarstvo ni prevelik.[19] Znanstveniki se strinjajo, da je vpliv na klimatske spremembe lahko katastrofalen in povzroči nezanemarljive spremembe okolja.[20][21] To pomeni, da klimatske spremembe lahko pomembno vplivajo na zmanjševanje prihodkov in zmanjšan dobrobit ljudi. Sporna je višina sredstev, ki naj bi bila namenjena preprečevanju podnebnih sprememb.[20] Politika, ki je oblikovana za zmanjševanje ogljikovih emisij, bi morala biti bolj prepoznavna.[22]

Pričakovano je, da bodo cene goriv iz ogljikovodikov v nadaljevanju še vedno rasle, saj se vedno več držav industrializira in s tem povečuje zahtevo po dobavi goriva.[23] Spodbujanje varčevanja z energijo in davek na emisije CO2 bi naredil obnovljive vire energije (veter, sončna in termalna energija) bolj konkurenčne in s tem spodbujal njihovo rast.

Socialni stroški ogljika uredi

Družbeni strošek ogljika (SCC-Social Cost of Carbon) predstavlja ocenjeni mejni strošek škode, ki jo povzroči vsaka dodatna tona CO2, kadarkoli izpuščenega v atmosfero.[24] Za izračun SCC moramo oceniti, koliko časa se ogljikov dioksid zadržuje v atmosferi, pri tem pa je treba upoštevati vplive klimatskih sprememb. Vpliv dodatne tone CO2 v ozračju moramo pretvoriti v enakovredne vplive kot v času, ko je prišlo do izpusta. V ekonomiji se primerjalni vplivi v času računajo z diskontno stopnjo. Ta stopnja določa težo učinkov, ki se pojavljajo ob različnih časovnih obdobjih.

Ekonomska teorija zagovarja, da je davek na ogljik potrebno izenačiti z SCC, če so ocene SCC pravilno izračunane. Vrednost emisijskih dovoljenj bi prav tako bila enaka vrednosti SCC. V resnici pa trgi niso popolni in ocene (izračuni) SCC niso popolni. (Yohe et al .., 2007:823).[25]

Količino CO2 onesnaženosti merimo s težo (maso) onesnaženja. Včasih merimo neposredno, kot maso molekule ogljikovega dioksida. To se imenuje tona CO2 in je okrajšana na "tCO2". Druga možnost je, da merimo le težo ogljikovih atomov v onesnaženosti, brez upoštevanja mase kisikovih atomov. To imenujemo tona ogljika in jo označimo kot »tC«. Cena za davek na CO2 onesnaževanje se označi z dolarjem na tono, bodisi ogljika, bodisi ogljikovega dioksida, se pravi $ X / TC ali $ X/tCO2.[26]

Ocene SCC so zelo negotove.[27] Yohe et al. (2007:813) so iz literature o ocenah SCC povzele naslednje: recenzirane ocene SCC za leto 2005 so v povprečju $43/tC, s standardnim odklonom $83/tC.[28] Širok razpon ocen kaže na veliko negotovost o podnebnih spremembah v znanosti (zelo malo vemo npr. o podnebni občutljivosti, ki je merilo količine globalnega segrevanja glede na podvojitev atmosferske koncentracije CO2). Razpon ocen lahko pojasnimo tudi z različno izbiro diskontne stopnje, različnim vrednotenjem gospodarskih in negospodarskih vplivov, odnosom do lastniškega kapitala ter z oceno morebitnih katastrofalnih vplivov.[28] Ostale ocene SCC so dosegle razpon najmanj treh redov velikosti, od manj kot $ 1/tC na več kot 1.500 $ / tC.[28] Res pa je, da se SCC skozi čas povečujejo.[28] Stopnja rasti bo zelo verjetno od 2 do 4% na leto.[28]

Izpust ogljikovodikov uredi

Izpust ogljikovodikov je učinek uredbe izpustov v eni državi, na izpuste v drugih državah / sektorjih, kjer niso veljale enake ureditve.[29] Učinki izpustov so lahko tako negativni (tj. zviševanje učinkovitosti pri zmanjševanju skupnih izpustov) in pozitivne (zmanjšanje učinkovitosti pri zmanjševanju skupnih izpustov).[30] Negativni izpusti, ki so zaželeni, se navadno imenuje "spill-over" (prelitje).[31]

Po Goldemberg-u (1996, str 28),je treba kratkoročne posledice uhajanja, oceniti pred učinki uhajanja na dolgi rok.[32] Politika, ki bi uvedla davek na ogljik v razvitih državah, bi privedla do zviševanja izpustov v državah v razvoju, oziroma državah, ki tega davka nimajo. Vendar pa se lahko zmanjšanje izpustov pojavi zaradi znižanja povpraševanja po premogu, nafti in plinu iz razvitih držav in s tem posledično tudi svetovnih cen. To bi pomenilo, da si države v razvoju lahko privoščijo več katerih koli vrst goriv iz ogljikovodikov, tako da bi lahko nadomestili več nafte ali plina s premogom, v prizadevanju za zmanjševanje svojih skupnih izpustov. Vsekakor, pa v primeru da pride do zamud v uvajanju tehnologij, ki manj onesnažujejo okolje, pomeni zmanjševanje pozitivnih učinkov na daljše obdobje.

Mejne prilagoditve, tarife in prepovedi uredi

Številni predlogi so bili podani za odpravo pomislekov glede slabšanja konkurenčnosti držav, ki uvedejo davek na ogljik, v primerjavi z državami ki ga ne .[33] Prav tako so bili podani podobni predlogi, za spodbuditev ostalih držav, da uvedejo davek na ogljik. Predlagana davčna politika vključuje spremembo mejnih davkov, davkov carinske trgovine in prepovedi trgovanja.

Mejni davek bi se nanašal na uvoz držav, ki ne upoštevajo oziroma nimajo davka na ogljik. Druga možnost bi bila trgovinska prepoved ali davek za države, ki nimajo davka na ogljik. Pojavila se je trditev, da bi bil lahko takšen pristop neugoden za ciljno državo kot trgovinski ukrep (Gupta et al .., 2007). Do sedaj sodna praksa Svetovne trgovinske organizacije ne predvideva posebnih davkov vezanih na podnebne spremembe. Razpravlja pa se tudi o administrativnem pogledu glede tega.[34]

Druge vrste davkov uredi

Glej tudi: energetski davek, takse in dividende

Dva druga tipa davkov, ki sta povezana z davki ogljika, emisij in davkov na energijo. Davek na emisije toplogrednih plinov zahteva, da onesnaževalci posamezno plačajo pristojbine, dajatve ali davek za vsako tono emisij toplogrednih plinov, ki jih sprosti v ozračje,[35] medtem ko se davek na energijo zaračuna neposredno od energetskih surovin.

Kar zadeva omejevanja podnebnih sprememb, davka na ogljik, ki se pobira po vsebnosti ogljika v gorivih, ni popoln nadomestek za davek na emisije CO2. Na primer, davek na ogljik spodbuja zmanjšano uporabo ogljikovodikovih goriv, vendar pa ne zagotavlja spodbud za zmanjšanje ali ublažitev izboljšanje tehnologije, na primer zajemanje in shranjevanje ogljika.

Energetika je enotno povečala davek za ceno energije, ne glede na emisije, ki jih proizvaja energetski vir (Fisher et al .., 1996, str 416). Oglas valorem energetski davek obračuna glede na energijske vsebnosti goriva ali vrednosti energijskega izdelka, ki sme ali ne sme biti v skladu z oddano količino toplogrednih plinov in njihovimi potenciali globalnega segrevanja. Študije kažejo, da je za zmanjšanje emisij, ki imajo določen znesek, bi bili davki za oglas valorem energije dražji od davkov ogljika.[17] Čeprav so emisije CO2 zunanji učinki, pri uporabi energetskih storitev lahko povzroči druge negativne zunanje učinke, na primer, onesnaževanje zraka. Če so ti drugi zunanji učinki zaračunani, je lahko davek na energijo bolj učinkovit kot sam davek na ogljik.

Nafta (motorni bencin, dizelsko gorivo, gorivo za reaktivne motorje) uredi

 
Staro dotrajano tovorno vozilo

Številne države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj imajo obdavčeno gorivo neposredno za več let, za nekatere aplikacije, na primer v Združenem kraljestvu nalagajo dolžnost neposredno na olja vozil ogljikovodikov, vključno z motornim in dizelskim gorivom.

Ekvivalentno ravnanje je, kjer je prilagojena vsebnost ogljika v različnih gorivih.[36]

Medtem, ko naj bi neposredno davčna poslala jasno sporočilo za potrošnika, uporabljen kot učinkovit mehanizem za zmanjšanje porabe goriva in njeno uporabo izpodbijala na nekaterih področjih:[37]

  • Obstajajo desetletne zamude ali več, ko so neučinkovita vozila in starejše modele preko filtra "voznega parka" nadomestili z novejšimi modeli.
  • Iz političnih razlogov, odvračajo politiko, da uvede novo vrsto dajatve za svoje volivce.
  • Obstaja nekaj dokazov, da odločitve potrošnikov o ekonomičnosti porabe goriva niso povsem usklajena s ceno goriva. Po drugi strani pa lahko to odvrnejo od proizvajalcev, ki proizvajajo vozila in se jim zdi, da imajo nižji prodajni potencial.

Vsaj toliko pomembna so druga prizadevanja, kot so uvedba standarda učinkovitosti za proizvajalca ali spreminjanje pravil za davčne ugodnosti.

  • V mnogih državah že obdavčeno gorivo vpliva na transport vedenje in na dvig drugih javnih prihodkov. V preteklosti so že izkoristili te davke na gorivo kot vir prihodkov, saj je njihova izkušnja ta, da je cenovna elastičnost goriva nizka, zato je povečanje obdavčitve goriva le nekoliko vplivala na njihovo gospodarstvo. Politika davka na ogljik je v teh okoliščinah nejasna.

Z uvedbo standardne učinkovitosti se je izboljšala poraba goriva, kar je protiutež za ustrezen davek na gorivo.

Namesto, da bi zmanjšali celotno porabo goriva, so potrošniki opazili, da bi za dodatne vožnje kupili težje in močnejše vozilo.[38]

Izračun uredi

Davek na ogljik, ki uravnava SCC se razlikuje glede na vir goriva. Davek dobimo, ogljikov dioksid, proizvodnja goriva, na enoto mase ali volumna se pomnoži z SCC. Glede na povprečno vrednost, ki so jo pregledali strokovnjaki ($ 43/tC ali $ 12/tCO2), v spodnji tabeli ocene davka:

Gorivo CO2 Emisije[39]
(masa CO2 proizvedenega)
Davek
(na enoto goriva)
CO2 Emisije[39]
(masa CO2 proizvedenega)
Davek na kWh električne energije[40]
bencin 2,35 kg/L $0,028/L vir neimenovan vir neimenovan
dizelsko gorivo 2,67 kg/L $0,032/L vir neimenovan vir neimenovan
gorivo za reaktivne motorje 2,65 kg/L $0,032/L vir neimenovan vir neimenovan
zemeljski plin 0,1206 kg/m³ $0,023/m³ 181 g/kWh $0,0066
premog (lignit) 1,396 kg/kg vir neimenovan 333 g/kWh $0,0121
premog (subbitumen) 1,858 kg/kg vir neimenovan 330 g/kWh $0,0119
premog (bitumen) 2,466 kg/kg vir neimenovan 317 g/kWh $0,0115
premog (antracit) 2,843 kg/kg vir neimenovan 351 g/kWh $0,0127

Upoštevajte, da davek na kWh električne energije je odvisen od toplotne učinkovitosti proizvodne naprave električne energije, ki se razlikuje od elektrarne do elektrarne. V tabeli sledi Ameriške fizične družbe ocena 10,3 BTU / Wh (33%).[41] Ameriško fizikalno društvo opozarja, da "Pričakuje se, da prihodnost obratov, še posebej tistih, ki temeljijo na sistemih plinske turbine, imajo pogosto višjo učinkovitost, v nekaterih primerih presegajo 50%." Teoretično menjalno razmerje 100 % je 3,412 BTU / Wh. Bolj praktičnih omejitev za termoelektrarne je Carnotov izrek.

Viri in litaratura uredi

  1. Hoeller, P.; Wallin, M. (1991). Energy Prices, Taxes and Carbon Dioxide Emissions (PDF). OECD Economic Studies. OECD website. str. 92. Pridobljeno 23. aprila 2010.
  2. 2,0 2,1 Staudt, A.; in sod. (2008). »Understanding and Responding to Climate Change« (PDF). U.S. National Academy of Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 9. novembra 2010.
  3. »G8+5 Academies' joint statement: Climate change and the transformation of energy technologies for a low carbon future« (PDF). Nacionalna akademija znanosti ZDA. Maj 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. februarja 2010. Pridobljeno 8. aprila 2011.
  4. IPCC (2007). »3. Projected climate change and its impacts. In (section): Summary for Policymakers.«. V Pachauri, R.K; Reisinger, A. (ur.). Climate Change 2007: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Medvladni forum za podnebne spremembe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. novembra 2017. Pridobljeno 30. marca 2011.
  5. Bashmakov, I.; in sod. (2001). »6.2.2.2.1 Collection Point and Tax Base«. V B. Metz; in sod. (ur.). Policies, Measures, and Instruments. Climate Change 2001: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Third Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: GRID-Arendal website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2013. Pridobljeno 8. aprila 2011.
  6. Helm, D. (2005). »Economic Instruments and Environmental Policy«. The Economic and Social Review. 36 (3): 4–5. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 8. aprila 2011.
  7. 7,0 7,1 7,2 Bashmakov, I.; in sod. (2001). »6.2.2.2.2 Association with Trade, Employment, Revenue, and Research and Development Policies. In: Policies, Measures, and Instruments«. V B. Metz; in sod. (ur.). Climate Change 2001: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Third Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: GRID-Arendal website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2011. Pridobljeno 8. aprila 2011.
  8. Gupta, S.; in sod. (2007). »13.2.1.2 Taxes and charges«. Policies, instruments, and co-operative arrangements. Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.). Print version: Cambridge University Press, Cambridge, U.K., and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2010. Pridobljeno 18. marca 2010.
  9. US NRC (2001). »Climate Change Science: An Analysis of Some Key Questions«. National Academy Press, Washington, D.C., U.S.A. Pridobljeno 11. februarja 2010.
  10. Grubb, M. (Julij–september 2003). »The Economics of the Kyoto Protocol« (PDF). World Economics. 4 (3): 146–147. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. julija 2011. Pridobljeno 25. marca 2010.
  11. Letter to U.S. Senators from 18 scientific organizations Arhivirano 2009-11-03 na Wayback Machine., by Alan I. Leshner (Executive Director, American Association for the Advancement of Science), Keith Sietter (Executive Director, American Meteorological Society), Douglas N. Arnold (President, Society for Industrial and Applied Mathematics), et al., October 21, 2009
  12. IPCC (2007). »Climate Change 2007: Synthesis Report« (PDF). International Panel Climate Change. str. 14.
  13. "Air and Health – Local authorities, health and environment", p. 10, European Environment Agency, July 2009
  14. Massachusetts v. EPA, 549 U.S. 497 (2007))
  15. "Volcanic Gases and Their Effects" Arhivirano 2016-01-30 na Wayback Machine., United States Geological Survey, retrieved 10-8-2009
  16. Forster, P.; in sod. (2007). »2.2 Concept of Radiative Forcing«. V Solomon, S. D.; in sod. (ur.). Changes in Atmospheric Constituents and in Radiative Forcing. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Climate Change 2007: The Physical Science Basis. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2010. Pridobljeno 25. avgusta 2010.
  17. 17,0 17,1 Bashmakov, I.; in sod. (2001). »Policies, Measures, and Instruments«. V B. Metz; in sod. (ur.). Climate Change 2001: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Third Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2018. Pridobljeno 20. maja 2009.
  18. Hepburn, C. (2006). »Regulating by prices, quantities or both: an update and an overview« (PDF). Oxford Review of Economic Policy. 22 (2): 226–247. doi:10.1093/oxrep/grj014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. septembra 2008. Pridobljeno 30. avgusta 2009.
  19. Helm, D. (2005). »Economic Instruments and Environmental Policy«. The Economic and Social Review. 36 (3). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 2. septembra 2009.
  20. 20,0 20,1 Helm, D., ur. (2005). Climate change Policy: A Survey. In: "Climate Change Policy" (PDF). Oxford University Press. ISBN 978-0-19-928145-9. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. maja 2011. Pridobljeno 2. septembra 2009.
  21. Stern, N. (2007). 2.6 Non-marginal policy decisions. In: Stern Review on the Economics of Climate Change (pre-publication edition). Print version: Cambridge University Press. Pre-publication version: HM Treasury website. str. 34–35. Pridobljeno 8. aprila 2011.
  22. Helm, D. (2008). »Climate-change policy: why has so little been achieved?«. Oxford Review of Economic Policy. 24 (2): 211–238. doi:10.1093/oxrep/grn014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2011. Pridobljeno 2. septembra 2009.
  23. "Highlights". International Energy Outlook 2010. US Energy Information Agency. May 25, 2010. doi:DOE/EIA-0484(2010) . http://www.eia.doe.gov/oiaf/ieo/highlights.html. Pridobljeno 2011-01-17. 
  24. Yohe, G.W.; in sod. (2007). »20.6 Global and aggregate impacts«. V M.L. Parry; in sod. (ur.). Perspectives on climate change and sustainability. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2011.
  25. Yohe, G.W.; in sod. (2007). »20.6.1 History and present state of aggregate impact estimates«. V M.L. Parry; in sod. (ur.). Perspectives on climate change and sustainability. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. novembra 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2011.
  26. The correct conversion factor is the molar mass of carbon dioxide divided by the molar mass of carbon (approx. 44 g per mol divided by 12 g per mol)
  27. Klein, R.J.T.; in sod. (2007). »18.4.2 Consideration of costs and damages avoided and/or benefits gained«. V M.L. Parry; in sod. (ur.). Inter-relationships between adaptation and mitigation. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. str. 756–757. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2011. Pridobljeno 12. oktobra 2011. Quote: "Note that the estimates of avoided damages are highly uncertain. A survey of fourteen experts in estimating the social cost of carbon rated their estimates as low confidence, due to the many gaps in the coverage of impacts and valuation studies, uncertainties in projected climate change, choices in the decision framework and the applied discount rate (...) Many published studies of damages in sectors that are quantified in economic models (but mostly market-based costs and related to incremental projections of temperature) and with discount rates commonly used in economic decision-making (e.g., 3% or higher) lead to low estimates of the social cost of carbon. In general, confidence in these estimates is low."
  28. 28,0 28,1 28,2 28,3 28,4 Yohe, G.W.; in sod. (2007). »Executive summary«. V M.L. Parry; in sod. (ur.). Perspectives on climate change and sustainability. Climate Change 2007: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. maja 2010. Pridobljeno 12. oktobra 2011.
  29. Barker, T.; in sod. (2007). »11.7.2 Carbon leakage. In (book chapter): Mitigation from a cross-sectoral perspective. In (book): Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.)«. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2010. Pridobljeno 5. aprila 2010.
  30. Barker, T.; in sod. (2007). »Executive Summary. In (book chapter): Mitigation from a cross-sectoral perspective. In (book): Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.)«. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2010. Pridobljeno 5. aprila 2010.
  31. IPCC (2007). »Glossary A-D. In (section): Annex I. In (book): Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.)«. Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2010. Pridobljeno 18. aprila 2010.
  32. Goldemberg, J.; in sod. (1996). Introduction: scope of the assessment. In: Climate Change 1995: Economic and Social Dimensions of Climate Change. Contribution of Working Group III to the Second Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (J.P. Bruce et al. Eds.) (PDF). This version: Printed by Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. PDF version: IPCC website. doi:10.2277/0521568544. ISBN 9780521568548. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  33. Gupta, S.; in sod. (2007). »13.3.3.4.3 Coordination/harmonization of policies. In (book chapter): Policies, instruments, and co-operative arrangements. In: Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.)«. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Pridobljeno 2. aprila 2010.
  34. Ireland, Robert. »Implications for Customs of climate change mitigation and adaptation policy options: a preliminary examination« (PDF). World Customs Journal. 4 (2): 21–36. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. maja 2011. Pridobljeno 11. januarja 2012.
  35. Gupta, S.; in sod. (2007). »13.2.1.2 Taxes and charges. In (book chapter): Policies, instruments, and co-operative arrangements. In (book): Climate Change 2007: Mitigation. Contribution of Working Group III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (B. Metz et al. Eds.)«. Print version: Cambridge University Press, Cambridge, UK, and New York, N.Y., U.S.A.. This version: IPCC website. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2010. Pridobljeno 18. marca 2010.
  36. »Energy – Its Impact on the Environment and Society, Table 2A.1 Current rates of hydrocarbon duty« (PDF). UK Department for Business, Enterprise and Regulatory Reform. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 20. marca 2009. Pridobljeno 22. junija 2009.
  37. »The cost and effectiveness of policies to reduce vehicle emissions« (PDF). OECD ITF Joint Transport Research Centre. 1. februar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. marca 2016. Pridobljeno 21. decembra 2011.
  38. »Oil dependence : Is transport running out of affordable fuel?« (PDF). OECD ITF Joint Transport Research Centre. 16. november 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23. novembra 2010. Pridobljeno 21. decembra 2011.
  39. 39,0 39,1 »Fuel and Energy Source Codes and Emission Coefficients«. Voluntary Reporting of Greenhouse Gases Program. U.S. Department of Energy (DOE), Energy Information Administration (EIA). Pridobljeno 15. aprila 2008.
  40. The calculation is: A lb CO2/million BTU x (1 million BTU/ 1000000 BTU) x (10.3 BTU/Wh) x (1 tonne/2205 lb) x ($12/tonne CO2) = B $/kWh. Glej "Special topics relating to electricity" na Energy Units, dokument Ameriškega fizikalnega društva, pridobljeno dne 2010-07-16
  41. »Energy Units«. Ameriško fizikalno društvo. 2011. Pridobljeno 5. maja 2011.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi