Codelliji
Codelliji so bili kranjska in koroška plemiška rodbina. Od 18. stoletja dalje se je polni plemiški naziv za člane družine glasil baron Codelli pl. Codellisberg, Fahnenfeld in Sterngreif, v običajni rabi pa baron Codelli pl. Fahnenfeld.
| Codelliji | |
|---|---|
 grb rodbine Codelli | |
| Plemiški predikat | von/zu |
| Nazivi | baroni |
Zgodovina uredi
Rod baronov Codellijev izvira iz Italije, kjer so se uveljavili na kulturnem, vojaškem, političnem in na cerkvenem področju in se delovanje družine zasleduje že od leta 1277 dalje. Sedež družine Codelli je bil od okoli leta 1400 naprej grad Lacodelli (Codellisberg) v okolici Bergama.
Začetnik goriške veje je bil Andrej Codelli, ki se je okoli 1523, za časa vladanja Ferdinanda I. naselil v Gorici.
Člani družine Codelli so v vzpenjanju po plemiški lestvici hitro napredovali. Leta 1654 sta bila za vojaške zasluge Andrejeva sinova povzdignjena v plemiški stan s predikatom pl. Codellisberg. Leta 1679 je sledilo povzdignjenje v viteški plemiški stan s predikatom pl. Fahnenfeld. Leta 1688 je bil Peter Anton skupaj z bratoma Andrejem in Avguštinom povzdignjen v viteški plemiški stan s predikatom pl. Fahnenfeld-Sterngreif.
Družina Codelli je kmalu obogatela in se zapisala v zgodovino s podpiranjem kulturnega in cerkvenega napredka dežele. Največja podpornika sta bila Peter Anton in njegov nečak Avguštin.
Peter Anton je bil začetnik ljubljanske veje Codellijev. Na Koroškem je obogatel z železarstvom in se v Ljubljani ukvarjal z veletrgovino in je pridobil koroško (1698) in kranjsko (1700) deželanstvo. Leta 1700 je kupil graščino Turn, današnje Kodeljevo. Podpiral je razvoj slovstva in je podprl Janeza Svetokriškega pri izdajanju njegovih del.
Ker ni imel otrok, je svoje premoženje zapustil nečaku Avguštinu. Avguštinova starša sta sicer živela v revščini in po nenadni obogatitvi, se je Avguštin usmeril v dobrodelnost. Podpiral je predvsem napredek cerkvenih ustanov in se je proslavil kot veliki donator. Tako je med drugim izdatno podprl ustanovitev nadškofije v Gorici, zato mu je vladarica Marija Terezija dovolila predlagati kandidata za prvega goriškega nadškofa in ga leta 1749 še povzdignila v dedni baronski naziv.
Avguštinova sinova Anton in Franc sta zasnovala dve veji Codellijev. Anton je nadaljeval kranjsko (ljubljansko) vejo, z osrednjim posestvom Turn (Kodeljevo), Franc pa mlajšo goriško vejo, ki s posestvom v Mošu gospodari še danes.
Predstavniki ljubljanske veje družine Codelli so zasedali pomembne funkcije na Kranjskem, med drugim funkcije župana Ljubljane, okrajnega glavarja ter deželnega glavarja. Najbolj prepoznani zadnji predstavnik te veje je izumitelj Anton Codelli. Predstavnika goriške veje, Francetov sin Peter-Anton in vnuk Avguštin sta se uveljavila kot goriška stolna prošta in šolnika.
Zapuščina uredi
V Ljubljani je rodbina Codelli pustila neizbrisen pečat, saj se tako grad, kot območje nekdanjega grajskega kompleksa Turn ob Ljubljanici imenujeta Kodeljevo, poleg tega pa je Kodeljevo zaradi športnega parka v bližini gradu med Ljubljančani splošno prepoznavno. Poleg gradu Kodeljevo v Ljubljani na družino spominja tudi grobnica v bližnji Štepanji vasi ter Codellijev kanonikat ob škofijski palači na Ciril-Metodovem trgu.
Posestva in graščine uredi
Družina Codelli je imela skozi zgodovino naslednja posestva:
- posestvo Turn ob Ljubljanici (Kodeljevo), Ljubljana (ki je vključevala posest po vaseh v širši okolici Ljubljane) z uradi:
- Studenec (Ljubljana-Polje), vključujoč graščino Gomnišče-Gajniče pri Šmarju-Sapu (danes uničena)
- Besnica (Ljubljana-Zalog) z graščino na Volavlju,
- Podgorica (Ljubljana-Črnuče) in
- Štanga (Šmartno pri Litiji) z graščino pri Sv. Antonu,
- posestvo Moša pri Gorici
- posestvo Mlinski dvor, Postojna
- posestvo Šlovrenc, Goriška Brda
- Vrtača (Kolovrat, Zagorje ob Savi)
- Turn pri Višnji Gori (Višnje) (danes že uničen)
- Kacenberg na Bistrici pri Kamniku, idr.
Rodovnik uredi
Osnovni prikaz rodovnika rodbine Codelli na Goriškem in Kranjskem od 18. stol. dalje. Družina Codelli je bila sicer izredno številčna in prikaz povzema le bolj pogosto citirane osebnosti[1] in nosilce zemljiških gospostev.[2] Numerifikcija imen sledi literaturi.
| Andrej | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Dominik | Pavel | Lovrenc | Peter | Ivan | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Peter Anton, 1660-1727 | Avguštin, zdravnik, r.1645 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Avguštin II, 1685-1749 | Marijana Candido | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| kranjska (ljubljanska) veja | goriška veja | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Jožef Anton, 1718-1795 | Franc | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Filip | Kristijan | Volfgang | Fortuant | Anton I., župan Ljubljane, 1753-1832 | Avguštin III., + 1811 | Peter-Anton, stolni prošt v Gorici, 1754-1822 | Avguštin | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Anton II., kranjski deželni glavar, ok. 1801-1883 | Karl I., ok. 1806-1889 | Sikst, posestnik v Mošu, 1812-1895 | Avguštin, stolni prošt v Gorici, 1807-1880 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Karl Jožef, 1846-1878 | Rozalija Taufferer | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Anton III., izumitelj, 1875-1954 | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vidni člani rodbine Codelli uredi
- Peter Anton Codelli, * 1660, † 1727, veletrgovec
- Anton Codelli, * 1753, † 1832, ljubljanski župan
- Anton Codelli, * 1875, † 1954, izumitelj
Opombe uredi
- ↑ Klinec, Rudolf. »Codelli de Fahnenfeld«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ Smole, Majda (1982). Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije. COBISS 13303041.