Claudio Ranieri, italijanski nogometaš in trener, * 20. oktober 1951, Rim.

Claudio Ranieri
Portret
Osebni podatki
Rojstvo 20. oktober 1951({{padleft:1951|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1] (72 let)
Rim
Višina 182 cm
Položaj Branilec
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1973–1974 Roma 6 (0)
1974–1982 Catanzaro 225 (8)
1982–1984 Catania 92 (1)
1984–1986 Palermo 40 (0)
Skupaj 363 (9)
Trenerska kariera
1986–1987 Lametini
1987–1988 Puteolana
1988–1991 Cagliari
1991–1993 Napoli
1993–1997 Fiorentina
1997–1999 Valencia
1999–2000 Atlético Madrid
2000–2004 Chelsea
2004–2005 Valencia
2007 Parma
2007–2009 Juventus
2009–2011 Roma
2011–2012 Internazionale
2012– 2014 Monaco
2014 Grčija
2015–2017 Leicester City
2017–2018 Nantes
2018–2019 Fulham
2019 Roma
2019–2021 Sampdoria
2021–2022 Watford
2023– Cagliari
  • Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Igralska kariera uredi

Ranieri se je s profesionalnim igranjem nogometa začel ukvarjati leta 1973, ko je podpisal za Romo. V prvih dveh sezonah v Romi je skupaj odigral le šest tekem, vmes pa je bil nekaj časa tudi posojen. Večino svoje igralske kariere je Ranieri preživel pri Catanzaru (1974-1982), Cataniji (1982-1984) in Palermu (1984-1986). V svoji igralski karieri je kar štirikrat napredoval iz nižje v višjo ligo - to mu je dvakrat uspelo s Catanzarom, po enkrat pa s Palermom in Catanijo.

Trenerska kariera uredi

Trenersko kariero je začel leta 1987 pri amaterski ekipi iz Kampanije, svoj prvi trenerski vrhunec pa je nato dosegel kot trener Cagliarija (1988-1991) s katerim je v dveh sezonah iz Serie C1 napredoval v Serie A. Med letoma 1991 in 1993 je vodil nogometaše Napolija, od leta 1993 in 1997 pa je bil glavni trener Fiorentine s katero je že v prvi sezoni napredoval iz Serie B, nato pa v letu 1996 osvojil italijanski pokal in italijanski superpokal. Med letoma 1997 in 1999 je treniral nogometaše Valencie in postavil temelje za klubske uspehe, ki so sledili v začetku 21. stoletja. Leta 1999 je za kratek čas postal tudi trener Atlética iz Madrida, vendar je klub, ki se je ubadal s finančnimi težavami, kmalu zapustil. Med letoma 2000 in 2004 je bil dokaj uspešen strateg londonskega Chelseaja, ki ga je moral zapustiti po prihodu Joseja Mourinha. V sezoni 2004/2005 se je za krajše, vendar neuspešno obdobje vrnil v Valencio, ob koncu sezone 2006/2007 pa je po dolgem času spet prevzel enega izmed italijanskih klubov - Parmo je uspel rešiti pred izpadom v Serie B. Za ta podvig je bil poleti 2007 nagrajen z delovnim mestom pri največjem italijanskem nogometnem klubu Juventusu.

Sklici uredi

  1. transfermarkt.com — 2000.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi