Brandenburška vrata
| Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. |
Brandenburška vrata (nemško Brandenburger Tor) stojijo na vzhodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta. Gre za neoklasičini spomenik iz 18. stoletja. Veliko pomembnih dogodkov v zgodovini Berlina je povezanih prav z brandenburškimi vrati kot z mestnim in državnim simbolom. Postavljena so bila na zahtevo Friderika Viljema II. po (začasni) zadušitvi batavske revolucije. Zgradil jih je Karl Gotthard Langhans med letoma 1788 in 1791. Gre za eno največjih znamenitosti Nemčije. Vrata so bila zgrajena na mestu starih mestnih vrat, ki so označevala začetek ceste od Berlina do Brandenburga na Havlu.
Brandenburška vrata so na zahodnem delu mestnega središča. Pred vrati je Pariser Platz. Ulico severneje je Reichstag, kjer ima zasedanja nemški parlament (Bundestag). V bližini je prav tako mestna palača pruskih monarhov.
Vrata so sestavljena iz dvanajstih dorskih stebrov, po šestih na vsaki strani. Nad vrati je kvadriga z boginjo miru, ki se vozi v slavnostni kočiji.
Čeprav se izgled Brandenburških vrat skozi zgodovino ni spremenil, pa se je skozi čas spreminjal njihov pomen. Ko je leta 1806 Napoleon osvojil Berlin, je kvadrigo odnesel v Pariz. V času nacistične Nemčije so si vrata »prilastili« nacisti kot simbol svoje moči in zmage. Leta 1945 so vrata prišla v last vzhodno- in zahodnonemške vlade, leta 1961 pa so vrata postala del Berlinskega zidu in bila tako zaprta za javnost. Župan Richard von Weizsäcker je takratno situacijo opisal: »Dokler bodo Brandenburška vrata zaprta, bo problem Berlinskega zidu ostal odprt«. Ko je leta 1989 berlinski zid padel in je zahodnonemški kancler Helmut Kohl zakorakal skozi vrata proti vzhodnonemškemu premieru Hansu Modrowu, so vrata simbolizirala svobodo in složnost mesta.
Brandenburška vrata danes niso le simbol spreminjajoče se zgodovine Evrope in Nemčije, predstavljajo Evropsko enotnost in mir.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
