Botulín je nevrotoksin, ki ga prozvajajo bakterije Clostridium botulinum. Zavira sproščanje acetilholina v živčnomišičnih stikih ter povzroča ohromelost. Botulin je eden najbolj smrtonosnih naravnih strupov ter najbolj toksična beljakovina sploh[1]. Srednji smrtni odmerek (LD50) znaša okoli 1 ng/kg po intravenski[2] ali subkutani aplikaciji oziroma 3 ng/kg pri inhaliranju[3]; pri miših znaša minimalni smrtni odmerek manj kot 1 pg[4]. V zelo majhnih odmerkih se uporablja kot mišični relaksant za blažitev bolečih mišičnih krčev ter v kozmetične namene (znan pod imenom botoks).

Botulin
Klinični podatki
Način uporabeintramuskularno, subkutano, intradermalno, v žlezo
Oznaka ATC
Identifikatorji
DrugBank
ECHA InfoCard100.088.372 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC6760H10447N1743O2010S32
Mol. masa149322.7 g/mol

Toksin se po zaužitju strupene hrane absorbira v želodcu in se prenese po krvi do motoričnih ploščic, kjer ovira sproščanje nevrotransmiterja acetilholina iz presinaptične membrane. Na molekularni ravni botulin preprečuje zlitje sinaptičnih mešičkov (sinaptosomov) s presinaptično membrano, iz katerih se sprostijo nevrotransmiterji. Zlitje (fuzijo) omogočajo tri beljakovine, in sicer sinaptobrevin, ki se nahaja v membrani sinaptosomov, ter sintaksin in SNAP-25, ki se nahajata v membrani živčnih končičev. Botulin je metaloproteaza, ki omenjene beljakovine razgrajuje ter tako preprečuje zlitje in sproščanje nevrotransmiterjev. Enaki mehanizem delovanja je prisoten pri tetanusnem toksinu, le da slednji deluje na inhibicijske internevrone v osrednjem živčevju in tako povzroči nastanek krčev.

Posledica tega je ohromitev (paraliza) različnih mišic, v hujših primerih lahko pride do dihalne odpovedi. Bolezen, ki jo povzroča botulin, imenujemo botulizem.

Zdravljenje z antitoksinom je uspešno le, če je pričeto pred pojavom simptomov; po vezavi toksina se namreč njegovih učinkov ne more preprečiti.

Uporaba v medicini uredi

Kljub temu, da je botulin toksin močan strup, ga v močno razredčeni obliki v medicini uporabljamo kot zdravilo. Z delovanjem na mišice lahko blažimo mišične krče ali distonijo pri cerebralni paralizi, uporabimo ga lahko za zdravljenje nekaterih migrenskih glavobolov, preko vpliva na delovanje žlez znojnic, pa lahko zdravimo tudi prekomerno potenje ali hiperhidrozo ipd. Botulin uporabljamo v estetski medicini za korekcijo obrazne mimike in glajenje gub na obrazu in vratu. Delovanje botulina je časovno omejeno na približno 4 mesece, nato pa ga je treba ponovno aplicirati. Aplikacijo izvedemo z injiciranjem ustrezno pripravljenega preparata v tarčno tkivo - mišica ali koža (pri hiperhidrozi).

Opombe in sklici uredi

  1. Montecucco, C.; Molgó, J. (2005). »Botulinal neurotoxins: revival of an old killer«. Current opinion in pharmacology. 5 (3): 274–9. doi:10.1016/j.coph.2004.12.006. PMID 15907915.
  2. Arnon, S.S. (2001). »Botulinum Toxin as a Biological Weapon: Medical and Public Health Management«. Journal of the American Medical Association. 285 (8): 1059–1070. doi:10.1001/jama.285.8.1059. PMID 11209178.
  3. »Emergency preparedness: Botulism«. Physician Information Link. Anne Arundel County Department of Health. 2004. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. februarja 2011. Pridobljeno 11. januarja 2011.
  4. Rang in Dale s sod.; str. 155.

Viri uredi

  • Koren, S. (2002). "Botulinusni toksin". V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo (str. 84); urednika Gubina M. in Ihan A. Ljubljana: Medicinski razgledi. ISBN 961-6260-11-1
  • Rang H.P., Dale M.M., Ritter J.M. in Moore P.K. (ur.) (2003). "Chapter 52: Harmful effects of drugs". V: Pharmacology, 5. izdaja (str. 155). Edinburgh, London, New York, itd.: Churchill Livingstone. ISBN 0-443-07145-4